V obrazložitvi je norveški odbor za podelitev Nobelove nagrade za mir zapisal, da si je OPCW prestižno nagrado prislužil z obsežnimi prizadevanji za odpravo kemičnega orožja. Spomnili so, da je imela razorožitev posebno mesto v oporoki Alfreda Nobela, izumitelja dinamita in očeta Nobelovih nagrad.

Z izbiro nagrajencev v preteklih desetletjih so zato v odboru že večkrat izpostavili potrebo po odpravi jedrskega orožja, z letošnjo nagrado pa želijo prispevati še k odpravi kemičnih bojnih strupov.

"Zadnji dogodki v Siriji, kjer je bilo kemično orožje znova uporabljeno, so izpostavili potrebo, da se prizadevanja za odpravo kemičnega orožja še okrepijo. Nekatere države še vedno niso članice OPCW-ja. Nekatere države niso upoštevale roka za uničenje svojega kemičnega orožja, ki se je iztekel aprila 2012. To še posebej velja za ZDA in Rusijo," še piše v obrazložitvi.

"Med prvo svetovno vojno je bilo kemično orožje široko uporabljeno. Z ženevsko konvencijo leta 1925 je bila uporaba tega orožja prepovedana, ne pa tudi njegova proizvodnja in shranjevanje. V drugi svetovni vojni je Hitler kemična sredstva uporabljal za množična iztrebljanja. Pozneje so kemično orožje večkrat uporabili države in teroristi."

"V letih 1992-1993 je nastala konvencija za prepoved proizvodnje in shranjevanja kemičnega orožja. Veljati je začela leta 1997. Od takrat si je OPCW s svojimi inšpekcijami, uničevanjem in drugimi sredstvi prizadeval za uresničitev te konvencije. Do danes je k njej pristopilo 189 držav," so v obrazložitvi nagrade še zapisali v odboru v Oslu.

Zadnja pristopa Sirija
OPCW je pristojen za izvajanje omenjene konvencije od leta 1997. Slovenija je bila med prvimi podpisnicami in je k njej pristopila leta 1993. Sirija je zadnja in naj bi se uradno pridružila v ponedeljek, 14. oktobra.

Čeprav je OPCW neodvisna organizacija, pa tesno sodeluje z Združenimi narodi. Njena naloga je preverjanje zalog kemičnega orožja in kapacitet za njegovo proizvodnjo v državah pogodbenicah ter nadzor nad njihovim uničenjem. Organizacija tudi ponuja tehnično pomoč državam pri uničenju tega orožja.

Ko se pojavi sum uporabe kemičnega orožja, lahko organizacija pošlje na teren svoje inšpektorje, ki preverijo, ali so bili kemikalije res uporabljene le v civilne namene. Od leta 1997 so opravili več kot 5.000 inšpekcij v 86 državah in pri tem uničili dobrih 58.000 ton od držav prijavljenega arzenala, kar predstavlja več kot 80 odstotkov vseh znanih zalog.

Na sekretariatu OPCW-ja v Haagu je zaposlenih 490 uslužbencev, od tega okoli 200 inšpektorjev. Od leta 2010 ga vodi turški diplomat Ahmet Üzümcü. Najvišji organ je generalna skupščina, na kateri se enkrat letno zberejo vse države pogodbenice. Vodstveni organ pa je izvršilni odbor z 41 člani, ki se sestanejo najmanj štirikrat letno. Stalni predstavnik Slovenije pri OPCW-ju je Leon Marc, slovenski veleposlanik na Nizozemskem.

V Siriji čaka na uničenje tisoč ton kemikalij
OPCW se v zadnjem času sicer omenja predvsem v povezavi s svojo težavno misijo v Siriji, kjer naj bi do sredine prihodnjega leta uničila celoten kemični arzenal. Inšpektorji OPCW-ja, ki jih je v državi trenutno 27, to število pa naj bi se bistveno povečalo, so tokrat prvič prisiljeni svoje delo opravljati, medtem ko v državi poteka krvava vojna.

Režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada je v skladu z dogovorom med ZDA in Rusijo ter na podlagi poznejše resolucije Varnostnega sveta ZN-a OPCW-ju predal podroben popis vsega kemičnega orožja. Šlo naj bi za več kot 1.000 ton živčnega bojnega strupa sarin in drugih prepovedanih kemikalij, ki so shranjene na 45 različnih lokacijah po državi, tudi na prizoriščih, kjer potekajo spopadi.

Inšpektorji OPCW-ja naj bi najprej fizično uničili nosilce kemičnega orožja, se pravi granat in drugih projektilov s kemičnimi bojnimi glavami, kemikalije pa je treba razgraditi, kar je mogoče na dva načina - s hidrolizo, torej razgradnjo z vodo, ali pa s segrevanjem, je za STA pojasnil višji častnik Generalštaba Slovenske vojske Marjan Tušak.

Slovenija nima kemičnega orožja
Postopek razgradnje sirskega kemičnega orožja naj bi glede na napovedi ZDA in Rusije izvajali v posebnem mobilnem laboratoriju, vendar zunaj Sirije. Podrobnosti še niso dogovorjene. Gre pa po besedah Tuška za sorazmerno kompleksen postopek, ki ni prav poceni.

Težava v Siriji niso samo "končni" bojni strupi, pripravljeni za uporabo, ampak predvsem kemične sestavine, iz katerih so sestavljali te strupe. "Imajo veliko kemikalij, iz katerih se da hitro narediti strup. Torej tudi, če se uniči zdaj vse, kar je pripravljeno kot orožje, verjetno obstaja še velika količina teh kemikalij, iz katerih se da z dokaj enostavnimi postopki pridobiti neko nevarno snov," opozarja Tušak.

Operacija uničenja sirskega kemičnega orožja naj bi se končala v letu dni, lahko pa se tudi zavleče, predvsem zaradi velikega števila lokacij, na katerih so proizvajali to orožje, pa tudi, ker se ne ve, na kaj vse bi lahko naleteli. Morda ne gre samo za sarin, ampak tudi za druge bojne strupe, je še dejal slovenski častnik, zadolžen za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo.

Slovenija kemičnega orožja nima, ga je pa proizvajala nekdanja Jugoslavija, med drugim tudi sarin. K sreči to orožje na bojiščih med vojnami na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ali na Kosovu v 90. letih ni bilo nikoli uporabljeno. Je pa po obstoječih informacijah že večinoma uničeno, je še zagotovil Tušak.