Predsednik Baldwin Lonsdale je še dodal, da je hudo neurje "izbrisalo ves napredek zadnjih let".

Tudi humanitarne agencije, ki so z ekipami prispele na pomoč prebivalcem te tihomorske otoške države, razmere po ciklonu opisujejo kot izjemno težke, morebiti celo najtežje, kakršnim so bile priče do zdaj. Kot opozarjajo, trenutno ni ustreznega načina, ki bi jim omogočal dostavo pomoči po 80 otokih, ki sestavljajo to državo. Po njihovih ocenah bi lahko trajalo več dni, preden bodo dosegli najbolj oddaljene vasi.

Najtežja naloga v regiji do zdaj
V državi med drugim primanjkuje zadostnih količin čiste vode, začasnih stranišč, sredstev za prečiščevanje vode in drugih higienskih pripomočkov, je posvaril predstavnik organizacije Oxfam Colin Collett. Medtem ko je državo prva katastrofa doletela s prihodom ciklona Pam, bi bila druga lahko bolezni, ki bi se brez ustreznih higienskih standardov lahko razširile, je dejal.

Tom Skirrow iz organizacije Save the Children pa meni, da so logistični izzivi tokrat še težji kot v primeru tajfuna Haijan na Filipinih novembra leta 2013. "Številke so nižje, a delež prebivalstva, ki je prizadet, je veliko višji," je dejal. Tudi vodja operacij Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca za Pacifik Aurelia Balpe se je strinjala, da je pred njimi najverjetneje najtežja naloga v regiji do zdaj. "Mislim, da v Pacifiku še nikoli ni bilo tovrstnega razdejanja na enem mestu."

Uradno število smrtnih žrtev v Port Vili, kjer je bilo po navedbah humanitarnih delavcev poškodovanih 90 odstotkov domov, je še vedno osem, čeprav pristojni na terenu menijo, da je dejansko število veliko višje. Ciklon, ki je otočje zajel v petek, je bil kategoriziran kot nevihta pete stopnje. Veter je pihal s hitrostjo do 300 kilometrov na uro.

Krivec tudi podnebne spremembe?
Po besedah Skirrowa je samo v prestolnici Port Vila ostalo brez domov 15.000 ljudi, preleti oddaljenih otokov arhipelaga, ki se razteza na več kot 12.000 kvadratnih kilometrih, pa so potrdili obsežno uničenje tudi v drugih delih države z 270.000 prebivalci.

Pacifiške države že sicer menijo, da so najbolj na udaru podnebnih sprememb, glede na to, da so številni nizki otoki močno izpostavljeni vse višji morski gladini, in po besedah predsednika Lonsdala so spreminjajoči se vremenski vzorci delni krivec tudi za tokratno uničenje. "Podnebne spremembe so prispevale h katastrofi v Vanuatuju," je dejal pred odhodom iz Japonske, kjer se je udeležil srečanja Združenih narodov. Ciklon je označil za pošast in dejal, da ne more potrditi niti, da je njegova družina na varnem.

Ena najrevnejših držav
Vanuatu je že do zdaj veljal za eno najrevnejših in najmanj razvitih držav na svetu. Okoli dve tretjini prebivalcev se preživljata s kmetijstvom, druge pomembne panoge so tudi ribolov, turizem in finančne storitve. Okoli 70 odstotkov ljudi živi na oddaljenih otokih ali v vaških območjih, kjer je storitev zelo malo, dostop do čiste pitne vode, prometnih povezav in električne energije pa je omejen. Glavna donatorica pomoči je Avstralija, ki je Vanuatuju samo lani namenila 46 milijonov dolarjev pomoči, kar je okoli 60 odstotkov celotne pomoči.