Večkrat nagrajeni zgodovinar je komentiral teroristične napade v Parizu, evropsko varnostno politiko, razmere v Rusiji. Kaj se lahko o zdajšnjih razmerah naučimo iz zgodovine? Prejšnji teden je bil Bruselj v primerjavi z izrednimi protiterorističnimi ukrepi te dni še dokaj mirno mesto.

Zaradi terorističnih napadov v Parizu je bilo čutiti nekaj napetosti in poostreno varnost, predvsem se je seveda govorilo o bruseljski četrti Moelenbeck, ki je očitno leglo islamskih teroristov v Evropi. Evropske institucije so delovale normalno, v Evropskem parlamentu je med drugim potekala zanimiva konferenca o položaju medijev v državah vzhodnoevropskega partnerstva in v Rusiji. Poleg številnih novinarjev in analitikov je bil gost konference tudi ugledni britanski zgodovinar Orlando Figes.

Ker je Figes na konferenci govoril seveda predvsem o razumevanju Rusije, smo z njim najprej analizirali zdajšnje razmere v Rusiji, tudi glede na teroristično krizo in predvsem Putinovega vladanja. V svojem govoru ob robu bruseljske konference je Figes predsednika Putina primerjal z zadnjim ruskim carjem Nikolajem. "Po mojem mnenju Putin vodi režim, ki ni dober za Rusijo in večino Rusov. Putinova oblast trenutno ni ugodna niti za sosednje države Rusije. Del problema putinizma in podobnih režimov je nestabilen državni sistem. V takšnih razmerah je Putin priljubljen, ker se lahko igra z močnimi in nacionalnimi čustvi državljank in državljanov, pri čemer nima prave opozicije. Ta je neorganizirana in demoralizirana, večina Rusov je zelo konformističnih. Rusi niso aktivisti, in to ustreza Putinu. Takšen sistem je v tej deželi stabilen tudi zgodovinsko gledano in težko je ob tako majhni politični svobodi in razpravam pričakovati spremembe. Toda stabilen sistem je hkrati lahko zelo krhek. Iz zgodovine sem se naučil predvsem to, da so revolucije popolnoma nepričakovane in jih je nemogoče napovedati."

Prof. Figes je bil v preteklosti javno kritičen do Rusije, predsedniku Putinu je očital, da želi obuditi stalinistične vzorce. Sodeluje tudi z rusko nevladno organizacijo Memorial, ki se bojuje za človekove pravice na območju nekdanje Sovjetske zveze. V svojem nagovoru v Bruslju je Figes nekoliko filozofsko dejal, da je zgodovina hkrati težava in rešitev. Za Val 202 je ob tem izhodišču takole razmišljal naprej ob primeru Rusije … "Zgodovina je v Rusiji težava, a je tudi rešitev za to deželo. Rusi so ujeti v svoje zgodovinske revolucije in nasilja, nekakšen moralni konformizem je bil vgneten v narod v času Sovjetske zveze. Za spremembe bodo morali Rusi bolje razumeti svojo zgodovino, predvsem v poznem sovjetskem obdobju in v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sprijazniti se bodo morali z zgodovino in tako bodo lažje razumeli avtoritarnost svojih politikov s Putinom na čelu. Tako bodo morda spoznali tudi možnost za alternative."

Alternative pa bodo potrebne tudi pri zdajšnjih razmerah po svetu. Prof. Orlando Figes meni, da bosta ob teroristični in begunski krizi morali Rusija in Evropa združiti moči, a hkrati ne smeta pozabiti na strpnost.

"Zahod in Evropa se morata združiti. Žal je begunska kriza razdelila Evropo, nekatere države so z ogradami in zidovi postavile dodatne meje. To nikakor ne bo pomagalo Evropi, da razreši nastali položaj. Zavedati se moramo svojih vrednot in vedeti, da je strpnost eden izmed glavnih principov, na katerih stoji Evropa. Strpnost je tudi to, da ne smemo diskriminirati vseh beguncev, ker bi se med njimi morda lahko skrivali tudi teroristi. Moramo biti humanitarni in beguncem pomagati, a to ne sme oslabiti naše odločnosti v boju proti terorizmu."

"Francija je v vojni," je po terorističnem napadu dejal predsednik Hollande. Kako razumete te besede kot profesor zgodovine?
Nisem prepričan, da so mi te besede všeč … Mislim, da jih moramo razumeti v širšem pomenu besede, da je vojna boj proti terorizmu in skrajnim idejam. Proti temu se moramo bojevati. Tako kot se je Francija s svojo himno marseljezo bojevala za ideje revolucije, ideje republike. Če je to omenjena vojna, se strinjam, sicer pa bi bil zelo previden. Vojna proti terorizmu, ki smo jo doživljali po napadih na ZDA 11. septembra 2001, pa je povzročila prav nasprotno od želenega. Ne želim si ponovitve bojev proti posameznikom in strukturam, ki v resnici sploh ne obstajajo. ISIS je problem, ki je nastal med nami. Ne gre samo za islamske skrajneže v oddaljenih krajih, ISIS smo sami ustvarili v svojih družbah. Krivci za napade v Parizu prihajajo iz Francije, Belgije in drugih držav. Voditi moramo vojno proti ekstremizmu in tiraniji. Bojevati se moramo tudi z idejami, ne pa samo z orožjem. To je ključno. Idej ne moreš uničiti z orožjem. Zmagati moramo v vojni idej.

Kaj se lahko o trenutnem stanju naučimo iz zgodovine?
Postaviti se moramo v obdobje druge svetovne vojne, dejansko tudi smo v primerljivem stanju. ISIS je novi nacizem! Navdih moramo torej iskati v boju proti nacizmu, v enotnosti, ki sta jo takrat pokazala Evropa in svet. Niti za minuto se ne smemo ustaviti v boju za temeljne principe! To bo zelo težko doseči, saj so ljudje v stanju, kot smo mu priče zdaj, zelo jezni. Toda dejstvo je, da bo treba strniti vrste in se nenehno bojevati, poleg tega pa sprejeti tudi nekatere neprijetne ukrepe, kot sta na primer povečana varnost in večja družba nadzora, kar bo omejilo osebno svobodo. A to je nujno.