Vodja tretje britanske stranke, do nedavnega malo poznan britanskim volivcem, v najnovejši anketi Sunday Timesa uživa podporo kar 72 odstotkov volivcev, medtem ko je Churchill, legendarni britanski državnik in premier med drugo svetovno vojno, imel ob največji priljubljenosti 83-odstotno podporo.
Clegg je po predvolilnih anketah bolj priljubljen od nekdanjega laburističnega premiera Tonyja Blaira in je vodji obeh velikih strank, laburista Gordona Browna in konservativca Davida Camerona, pustil daleč za seboj. "Volivci začenjajo verjeti, da bi po prihodnjih volitvah lahko končno dočakali oddih od starih, dolgočasnih odločitev, ki jih ponujata stranki, ki sta do zdaj vladali britanski politiki," je komentiral Clegg izsledke ankete.
Anket je sicer veliko in dajejo različne številke, a vse 43-letnega diplomiranega arheologa in antropologa postavljajo na prvo mesto.
Nepredvidljivost anket
V Veliki Britaniji nedvomno poteka volilna tekma brez precedensa: v igri so tri stranke in so v nasprotju z dozdajšnjim, v praksi dvostranskega sistema, vse bolj ali manj izenačene. Tako negotova bitka je nazadnje potekala v 20. letih prejšnjega stoletja.
Zadnja anketa, opravljena za The Sun, tabloid z največjo naklado v državi, je pokazala, da liberalni demokrati vodijo s 33 odstotki, sledijo torijci z odstotkom manj, tretji pa so z 29 odstotki laburisti. Mnogi to pripisujejo odličnemu Cleggovemu nastopu na prvem televizijskem soočenju v Veliki Britaniji. Pred debato je namreč Cleggova stranka imela okoli 20-odstotno podporo, favoriti pa so bili dolgo časa konservativci.
Glas za evropsko superdržavo?
Clegg kljub temu pravi, da se zaveda nepredvidljivosti anket, a ob tem poudaril, da si državljani očitno želijo nečea novega. Torijevci, ki s prebojem Cleggove stranke izgubljajo največ, so prešli v ofenzivo s sporočilom, da je "glas za Clegga, glas za evropsko superdržavo".
Minister za zunanje zadeve v senci William Hague je opozoril, da bi poparjena večina v parlamentu lahko nazadnje celo razpisala nove volitve. A laburisti trdijo, da z liberalci delijo podobna stališča glede nekaterih vprašanj. Tudi oni so, navajajo, za zmanšanje pritiska na tiste, ki zaslužijo najmanj (liberalci so za ukinitev davkov na dohodek tistim, ki zaslužijo manj od 10.000 funtov na leto).