Predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić je v uvodnem nagovoru srečanja kritiziral postavljanje ograj na mejah držav na zahodnobalkanski begunski poti. Dejal je, da brez sodelovanja ne bo rešitve begunske krize ter da sta enotnost in sodelovanje ključna tudi v boju proti terorizmu.

Srbija bi lahko bila eden izmed dejavnikov globalne stabilnosti, je dejal Vučić. Čeprav Srbija želi postati članica Evropske unije, je Vučić izpostavil tudi tradicionalno prijateljstvo z Rusijo. "Srbija izbira življenje in napredek, ne sporov," je dejal srbski premier.

Proti teroristom kot proti nacistom
Ob robu zasedanja je potekalo več pomembnih srečanj, tudi med ruskim in ameriškim zunanjim ministrom, Sergejem Lavrovom in Johnom Kerryjem. Podrobnosti s srečanja še niso znane. Se je pa Lavrov zavzel za enotnost v boju proti terorizmu. "V boju proti terorizmu potrebujemo široko fronto držav Ovseja, držav Bližnjega in Srednjega vzhoda," je izpostavil. To bi morala biti prednostna naloga, kot je bil nekdaj boj proti nacistom, je dodal.

Z njim se je v nagovoru na plenarnem zasedanju strinjal Kerry, ki pa je obenem pozval še h kopenskemu posredovanju proti t. i. Islamski državi. Zgolj letalski napadi po njegovih besedah ne bodo zadostovali. Kerry je še pozdravil odločitvi nemške vlade in britanskega parlamenta o dodatni podpori v boju proti IS-ju. Po mnenju Kerryja bi bilo sicer idealno, da se v boju proti IS-ju združijo ZDA, Rusija in druge države, saj bi enotni "v nekaj mesecih rešili vse".

Lavrov se je sešel tudi s turškim kolegom Mevlutom Cavusoglujem, kar je bilo prvo visoko srečanje med Moskvo in Ankaro po turški sestrelitvi ruskega letala na turško-sirski meji. Cavusoglu je v imenu Turčije Rusiji zaradi smrti ruskega pilota letala, ki ga je Turčija sestrelila prejšnji torek, izrazil sožalje. Lavrov pa je po srečanju dejal, da "ni slišal ničesar novega".

Tudi Erjavec za enotnost proti terorizmu
Terorizem je tako v ospredju zasedanja, ki se ga udeležujejo zunanji ministri 57 držav Ovseja, tudi slovenski minister Karl Erjavec. Tudi on je pozval k enotnosti mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu. Izpostavil je, da lahko Ovse s svojim celovitim pristopom pomembno prispeva k naslavljanju temeljnih vzrokov, ki vodijo k radikalizaciji, nasilnemu ekstremizmu in terorizmu.

Erjavec je pozval tudi k okrepljenemu reševanju krize v Ukrajini in k polnemu spoštovanju dogovorjenega premirja ter izvajanju sporazumov iz Minska. Izpostavil pa je še migracijsko in begunsko krizo, s katero se soočajo številne sodelujoče države v Ovseju, med njimi je zelo obremenjena tudi trenutno predsedujoča Srbija.

Ovse lahko učinkovito prispeva tudi k reševanju migracijske in begunske krize prek svojega večdimenzionalnega pristopa, ki lahko sega od sodelovanja pri upravljanju meja do izmenjave najboljših praks pri upravljanju migracij in integracije, meni Erjavec.