Nižje temperature zraka v višjih plasteh in ozonu škodljivi plini v ozračju so ozonsko luknjo raztegnili na povprečnih 26,9 milijona kvadratnih kilometrov v 30 dneh. Velikost luknje tako presega velikost Severne Amerike. "To je tretja največja ozonska luknja po rekordnih letih 2000 in 2006," je v izjavi sporočila organizacija, ki deluje v okviru ZN-a.

Kot so pokazale meritve ameriške vesoljske agencije Nasa, je bila ozonska luknja največja 2. oktobra, ko je merila 28,2 milijona kvadratnih kilometrov.

"Ni razloga za alarm"
"To kaže, da težava ozonske luknje še vedno obstaja in da moramo ostati pozorni," je dejal znanstvenik organizacije Geir Braathen. "A ni razloga za alarm," je zagotovil ob tem. Ukrepi za zaščito plasti namreč še vedno delujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ozonska luknja nad Antarktiko je sezonsko gledano največja v času polarne pomladi, septembra in oktobra. V bolj mrzlih letih je luknja večja, kar pa po ocenah znanstvenikov ne ogroža napovedanega okrevanja v prihodnjih desetletjih.

Ozon ščiti
Plast ozona pomaga ščititi Zemljo pred potencialno nevarnimi ultravijoličnimi žarki, ki lahko povzročajo kožnega raka. Luknje v njem so začele na letni ravni nastajati v 80. letih prejšnjega stoletja zaradi široke uporabe plinov CFC.

Lani so v ZN-u ocenili, da je ozonska plast "na dobri poti" k okrevanju do sredine tega stoletja, krpanje luknje nad Antarktiko pa bo trajalo še dlje. Zaradi vremenskih razlogov in tega, ker se škodljivi plini dolgo zadržujejo v ozračju, bi lahko bili nad Antarktiko priča večjim ozonskim luknjam še vse do leta 2025.