Na Brdu pri Kranju se je zaključila konferenca "Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti", ki sta jo skupaj organizirali Slovenija in Hrvaška.

Konference so se poleg slovenskega premierja in hrvaške premierke udeležili premierji Bosne in Hercegovine (Nikola Špirić), Albanije (Sali Berisha), Makedonije (Nikola Gruevski), Črne gore (Milo Djukanović) in Kosova (Hashim Thaci). Od predstavnikov EU-ja je na Brdo pri Kranju pripotoval evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki pa je odpotoval že po pol ure.

Udeležbo na konferenci so odpovedali srbski predsednik Boris Tadić, predsednik EU-ja Herman Van Rompuy in zunanji minister predsedujoče EU-ju Španije, Miguel Angel Moratinos.

Glavni namen srečanja v Sloveniji je bil po besedah organizatorjev pokazati pripravljenost Zahodnega Balkana za sodelovanje na politični in praktični ravni in s tem dodatno prispevati k uresničitvi skupnega cilja držav v regiji, članstva v EU-ju.

Ideja za konferenco nastala v Kranjski Gori
Slovenski premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po zaključku plenarnega zasedanja spomnil, da je zamisel za konferenco na Brdu pri Kranju nastala v Kranjski Gori, kjer sta "s kolegico in prijateljico" Jadranko Kosor ugotovila, da se prostor, "na katerega gravitirata obe državi, nahaja v nekem prelomnem trenutku".

"Morate vedeti, da so danes sedeli za mizo predstavniki vlad in držav, ki se med seboj ne priznajo. Rad bi povedal eno stvar, ki je nisem planiral v naprej, predsednik vlade BiH-a (op. p. Nikola Špirič) je bil pod veliko presijo, da se konference ne udeleži, saj njegova država formalno ne priznava Kosova. Zato ker je kot politik nase prevzel odgovornost, da da prednost dialogu in ne nekaterim pomislekom, ki so jih imeli voditelji, ki na konferenco niso prišli," je dejal Pahor na konferenci, ki jo je poimenoval "Brdo proces".

Slovenski premier je dejal, da je srečanje uvod v nadaljnja srečanja, na katerih bodo navzoči tudi ministri. Hrvaška premierka bo odločila, kdaj se bodo ministri dobili na temo prometa in infrastrukture, "saj smo ugotovili, da je ta del jugovzhodne Evrope edini v Evropi, v katerem ne poteka noben velik infrastrukturni projekt, ki bi ga financirala ali sofinancirala Evropska unija, predvsem zaradi problemov, ki jih ima ta prostor".

Pahor: Eu podcenjuje priložnosti, ki jih daje Balkan
Pahor je bil kritičen do EU-ja, ki po njegovih besedah podcenjuje priložnosti, ki jih ta prostor daje celotni celini in EU-ju. Sam meni, da je treba znova in znova opozarjati, da smo v prelomnem trenutki, ko ima ta prostor na eni strani ogromno težav, ampak tudi veliko priložnosti, in da se je treba odločiti, ali gremo po poti priložnosti ali po poti težav.

Kot je še dejal slovenski premier, je bilo srečanje "izjemno odprto, rečeno je bilo, da vsi potrebujemo vse. Potem smo prišli do ključnega problema te regije - vsi se moramo med sabo tudi priznavati". Čeprav na konferenci ni bilo nekaterih povabljenih predstavnikov, Pahor ne obžaluje sklicanja srečanja, saj je bila to koristna odločitev, s katero "smo začeli neki proces, ki bo pomagal regiji, da bo mirna, stabilna, da bo urejala vprašanja".

Kosor: Konferenca je imela veliko simbolike
Hrvaška premierka je poudarila, da so z dobrimi predlogi, ki so vodili tudi do skupne deklaracije, "na Brdu zgradili most, ki bo vodil v trdno, iskreno in resnično podporo evroatlantskim povezavam".

Kosorjeva je dejala, da ima konferenca veliko simbolike, saj sta jo organizirali državi, med katerima je ena članica EU-ja - Slovenija, druga, tj. Hrvaška, pa bo končala pristopna pogajanja z EU-jem leta 2011. "Mostovi sodelovanja se v tem delu Evrope lahko zgradijo le, če je dobra volja, ki temelji na dialogu spoštovanja," je dejala. Po njenih besedah sta to Hrvaška in Slovenija po 18 letih dosegli z dogovorom o arbitražnem sporazumu. Opozorila je še, da je treba reševanje dvostranskih vprašanj med državami ločiti od vprašanja približevanja EU-ju.

Prijateljska pomoč Hrvaške
Kosorjeva je pred začetkom premierjem BiH-a, Makedonije, Črne gore, Kosova in Albanije predala sto tisoč strani hrvaškega prevoda dokumentov iz pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Poudarila je, da je bilo v prevode vloženega veliko truda strokovnjakov, hkrati pa je bilo potrebnih osmih milijonov evrov finančnih sredstev. Izrazila je veliko zadovoljstvo, ker se je predaja zgodila v prijateljski sosednji državi Sloveniji.

Pahor je povedal, da je Slovenija v pristopnih pogajanjih prevedla 84.000 strani dokumentov, in ob tem izrazil upanje, da državam v regiji, ki še čakajo na vstop v EU, ne bo treba prevesti še dvajset ali trideset tisoč strani več kot Hrvaška.

Füle: Regija je del večje slike
Ob prihodu so bili visoki predstavniki skopi s svojimi izjavami. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je dejal, da je "ta regija del večje slike" in da države v regiji "razumejo smernice, za katere si morajo prizadevati".

Berisha: Tadićevo mesto je tu
Premier Kosova Hashim Thaci je konferenco o Zahodnem Balkanu označil kot "zelo dobro priložnost za vse države v regiji zaradi vizije miru, stabilnosti, regionalnega sodelovanja in evropske integracije". "Zelo se trudimo, da bi postali tudi člani Nata."

Na novinarska vprašanja se je odzval tudi premier Albanije Sali Berisha. "Čeprav Tadića ni tu, je njegovo mesto tu notri. Konferenca je pomembna za regionalno sodelovanje za vse nas, ki si želimo v evropsko integracijo. Pri tem je Slovenija zelo pomembna država." Ko so ga novinarji vprašali, kako razume odločitev Van Rompuya, da se konference ne bo udeležil, je Berisha odgovoril: "Ali sploh poznate njegovo agendo?"

Glavni namen srečanja v Sloveniji je po besedah organizatorjev pokazati pripravljenost Zahodnega Balkana za sodelovanje na politični in praktični ravni, in s tem dodatno prispevati k uresničitvi skupnega cilja držav v regiji, članstva v EU-ju.