Medtem ko je slovenski kandidat za generalnega sekretarja Danilo Türk v prvem poskusnem glasovanju zaostal le za portugalskim premierjem Antoni¸em Guterresom, je iz diplomatskih krogov pricurljalo, da je najmanj podpore dobila nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Premier Miro Cerar je v odzivu na izide glasovanja pozdravil Türkov uspeh in dejal, da je k temu poleg njega pripomogla tudi vlada. Odličen rezultat je tako dodatna spodbuda vladi za nadaljnjo odgovorno in odločno podporo Türkovi kandidaturi, so sporočili iz premierjevega urada in dodali, da bi bila uspešna kandidatura izrednega pomena za Slovenijo, pomenila pa bi tudi veliko čast in priznanje za državo.

Predsednik države Borut Pahor je menil, da gre uspeh pripisati predvsem Türkovim bogatim izkušnjam diplomata in funkcionarja v ZN ter verodostojnosti njegovih predstavitev, ki krepijo obetavno podporo mednarodne skupnosti. Ob tem je spomnil, da je kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika podprl že na njunem prvem posvetu pred začetkom kandidature, ko sta se tudi dogovorila o načinu podpore. Ta vključuje tudi pogovore predsednika Pahorja z voditelji držav, so sporočili iz urada predsednika republike.

Članice so imele za posameznega kandidata na voljo tri možnosti: kandidatura se spodbuja, se ne spodbuja ali brez mnenja oz. nevtralni glas.

Kot je znano, je največjo podporo dobil Guterres, ki je dobil 12 glasov spodbude in tri glasove brez mnenja, sledil mu je Türk z 11 glasovi spodbude, dvema nevtralnima glasovoma in dvema glasovoma proti kandidaturi. Na tretjem mestu je prva ženska, Bolgarka Irina Bokova, ki je dobila devet glasov spodbude, vendar pa tudi štiri glasove proti kandidaturi. Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin je dvorano po glasovanju zapustil zelo nejevoljen in ni odgovarjal na novinarska vprašanja.

Jeremić in Malcorra napovedala nadaljevanje boja
Po devet glasov spodbude sta dobila tudi Srb Vuk Jeremić in Makedonec Srgjan Kerim. Šele na šesto mesto se je, sodeč po pisanju nekaterih zahodnih medijev, uvrstila velika favoritka Novozelandka Helen Clark, ki je dobila osem glasov spodbude in kar pet glasov proti kandidaturi. Slabše od Clarkove se je odrezala argentinska zunanja ministrica Susanna Malcorra, sicer tudi nekdanja vodja kabineta pri sedanjem generalnem sekretarju ZN-a Ban Ki Munu.

Pri dnu, vendar pred Hrvatico, so še Kostaričanka Christiana Figueres, nekdanja zunanja ministrica Moldavije Natalia Gherman in črnogorski zunanji minister Igor Lukšič. Britanski veleposlanik pri ZN-u Matthew Rycroft je kandidate, ki se niso dobro odrezali, pozval, naj odstopijo od tekme, ker je kandidatov preveč. Jeremič in Malcorra, ki naj bi neuradno veljala za favoritko ZDA, sta že napovedala nadaljevanje tekme.

Pusićevi je 11 od 15 držav članic odsvetovalo nadaljnjo kandidaturo.

Türk zelo zadovoljen
Türk je v prvem odzivu na izid dejal, da izid ni povsem nepričakovan, saj so se, kot je dejal, "v zadnjih dneh nabirale vesti, da utegne priti do zelo dobrega rezultata". "Je pa izjemno dober in mislim, da mora biti Slovenija s tem zelo zadovoljna," je še dejal v četrtek. "Ustvarili smo politični kapital, ki ga je treba oplemenititi z dodatno dejavnostjo na politični ravni."

"Kot kandidat sem naredil, kar je treba v predstavitvi kakovosti kandidature, zdaj pa gre za to, da država pokaže privrženost tej kandidaturi in da se za to zavzema ob primernih priložnostih," je povedal.

Kako poteka postopek?
V skladu z ustanovno listino ZN-a mora Varnostni svet izbrati kandidata in ga potem priporočiti Generalni skupščini ZN-a v potrditev. Pet stalnih članic ima pravico do veta in njihova beseda je odločilna, vendar pa pri poskusnih glasovanjih negativno mnenje stalne članice še ne pomeni samodejnega konca kandidature.

Končna odločitev o novem generalnem sekretarju bo predvidoma padla oktobra ali novembra, položaj pa bo prevzel s 1. januarjem 2017.