Uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic je povedal, da ministrstvo obžaluje objavo depeš na strani WikiLeaks, da pa nimajo podatkov, kaj dejansko je bilo objavljeno, zato tega ne morejo komentirati. "Informacij o vsebini depeš nimamo, zato dokler ne bomo vedeli, kaj je v njih zapisano, ne bomo komentirali," je povedal Balažic. Ob tem je Balažic povedal, da so diplomatske depeše namenjene seznanjaju z razmišljanji in stališči države sprejemnice oz. gostiteljice in so običajno zmes uradnih politik, osebnih razmišljanj in širših opisov o dogajanju v državi. "Diplomatska komunikacija predpostavlja zaupnost, ki ne sme biti porušena," je povedal uradni govorec.

Pojasnil je, da ima Slovenija z ameriškimi predstavniki redne stike tudi na nižjih ravneh in da v dosedanjih pogovorih glede obiska predsednika vlade v Washingtonu, pogojevanja ni bilo. "Z ameriške strani ni bilo nobenih pritiskov v smislu povezovanja obiska predsednika vlade v ZDA in sprejema zapornika iz Guantanama," je zatrdil Balažic.

Dr. Jožef Kunič, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa je v Odmevih dejal, da dvomi, da je šlo za izsiljevanje, saj gre pri ameriški diplomaciji le za izredno "kvalitetno diplomacijo", ki pa ima, seveda, svoje interese. Ob tem je še dejal, da imajo politiki radi lepo javno podobo: "Če se jih prikaže, kot "navadne" ljudi, tega nimajo radi. Gre za normalni način komunikacije - problem je le, da je prišlo na dan. Večina depeš je tajnih. Gre za osebno komunikacijo, in če bodo zdaj sogovorniki previdnejši, je komunikacija otežena, odnosi pa trpijo."

To, da je bila Slovenija omenjena v kar 900 depešah, pa ga ne čudi: "Smo bolj pomebni, kot smo veliki. Smo sredi Balkana, smo v EU, smo v Natu ... logično, da smo v kar nekaj depešah. Ta številka me ni niti malo presenetila."

Pravne podlage za sprejem zapornikov ni
Glede morebitnega sprejema zapornikov iz Guantanama v Slovenijo je Balažic pojasnil, da so na ministrstvu preverili vse pravne možnosti za sprejem zapornikov in da v Sloveniji teh pravnih možnosti nimamo. Povedal je, da Slovenija sicer pozdravlja odločitev predsednika Obame, da zapre Guantanamo, a da je za zdaj stanje tako, da so se nekatere države za sprejem zapornikov odločile, druge se še niso odločile, tretje pa za sprejem nimajo pravnih možnosti. Med njimi je za zdaj tudi Slovenija.

Pahor prihodnje leto na obisk v ZDA
Balažic je pojasnil še, da je Slovenija z ZDA v dobrih odnosih, da si za dobre odnose prizadevata obe strani. "Slovenija je gostila že tri ameriške predsednike, trije slovenski predsedniki vlad pa so že bili na obisku v Beli hiši," je povedal Balažic in pojasnil, da za prihodnje leto načrtujejo obisk premierja Boruta Pahorja v ZDA, ki naj bi temeljil predvsem na gospodarskem sodelovanju med državama, zato naj bi obiskal tudi Silicijevo dolino.

So ZDA pogojevale obisk Pahorja v ZDA?
Spletna stran WikiLeaks je v nedeljo zvečer začela razkrivati 250.000 zaupnih depeš ameriškega zunanjega ministrstva in ameriške diplomatske službe po vsem svetu. Tuji mediji so poročali, da se je med državami, ki jih dokumenti omenjajo, znašla tudi Slovenija. Eden izmed dokumentov naj bi pričal o barantanju glede zaprtja zapora za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.

Slovenskim diplomatom naj bi ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, naj sprejmejo zapornika iz Guantanama, če si želi premier Borut Pahor zagotoviti srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Kot je na svoji spletni strani zapisal Der Spiegel, naj bi WikiLeaks objavil 836 depeš State Departmenta, povezanih s Slovenijo, večina pa naj bi jih bila iz obdobja med letoma 2004 in 2010 (kliknite na tretjo sliko, kjer je narisan graf depeš).

Podobno so ZDA leta 2009 trgovale tudi z drugimi državami, saj so Kiribatiju ponujali milijone dolarje za sprejem kitajskih Ujgurov, spodbude za ujetnike iz Guantanama pa naj bi ponujali tudi Belgiji.

Hrvaška v WikiLeaks omenjena večkrat kot Slovenija
V tajnih dokumentih je poleg Slovenije omenjena tudi Hrvaška.Hrvaška naj bi bila v dokumentih, po pisanju Spiegla, omenjena kar 1.686-krat. Prvi dokumenti segajo v leto 1991, največ dokumentov, 1.185, pa je iz obdobja med letoma 2006 in 2010. Številni dokumenti se nanašajo na sklepne faze pogajanja o članstvu v zvezi Nato, ogromno jih je tudi iz novembra leta 2007, ko so bile na Hrvaškem parlamentarne volitve. Skoraj 50 dokumentov je tudi iz januarja lani, ko so na Hrvaškem izbirali novega predsednika.

V depeši iz 31. julija leta 2009 je ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton od ameriške misije pri Združenih narodih zahtevala informacije o stališču Hrvaške do Sudana, Irana, ženskih pravic, boju proti terorizmu in drugem.

Slovenija in Hrvaška tudi o mejnem vprašanju
V dokumentih, ki omenjajo Hrvaško, je zapisano tudi, da pogovori s Slovenijo glede mejnega vprašanja napredujejo in da bo uradni Pariz podprl idejo širitve Evropske unije na Balkan, ne glede na potek pogajanj. Ob tem so ZDA zapisale še, da upajo, da bo nova nemška vlada (dokument je iz leta 2009) bolj naklonjena širjenju Evropske unije.