Vodilni palestinski predstavniki oblasti dvomijo o verodostojnosti dokumentov, ki naj bi vsebovali popuščanje Izraelu. Dokumenti, do katerih se je dokopala televizijska hiša Al Džazira, namigujejo, da so Palestinci privolili v to, da Izrael zadrži velik del nezakonito zasedenega Vzhodnega Jeruzalema, kar naj bi Izrael zavrnil.
Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat trdi, da so dokumenti "same laži".
Al Džazira zatrjuje, da imajo 16.076 zaupnih dokumentov s srečanje, elektronske pošte in drugih komunikacij med palestinskimi, izraelskimi in ameriškimi voditelji, ki zajemajo leta med 2000 in 2010. Dokumente naj bi dobili od palestinskih virov, poroča BBC.
Erekat in Abas dvomita o verodostojnosti dokumentov
"Nismo spremenili svojega stališča," je Erekat dejal za Al Džaziro in podvomil o verodostojnosti dokumentov, češ da palestinsko vodstvo nima kaj skrivati. "Če smo popustili pri beguncih in drugih vprašanjih, zakaj ni Izrael podpisal mirovnega dogovora?"
Palestinski predsednik Mahmud Abas, ki se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, da bi govorila o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, je prav tako podvomil o avtentičnosti dokumentov. "Res nimam pojma, kje je Al Džazira dobila te tajne informacije. Ničesar ne skrivamo in naši arabski bratje to vedo," se je odzval Abas.
Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman pripravlja načrt o oblikovanju začasne palestinske države z začasnimi mejami. "Mini" palestinska država naj bi stala na manj kot 50 odstotkih zasedenega Zahodnega brega. Oblikovanje takšne države ne bi zahtevalo rušenja nobene judovske naselbine niti zamrznitve njihovih gradenj. Lieberman, voditelj skrajne desničarske stranke Izrael Bejtenu, ki je znan po trdem pogajalskem stališču do Palestincev, je dejal, da gre za zdaj še za delavne dokumente in da so Palestinci prejšnje izraelske ponudbe zavrnili in da "zato ni druge poti". Poudaril je, da trajni mirovni dogovor ni mogoč. Palestinske oblasti oblikovanju palestinske države z začasnimi mejami nasprotujejo, ker se bojijo, da bi te meje postale trajne, s tem pa bi take ostale tudi judovske naselbine.
Domnevno popuščanje Palestincev pri vprašanju Vzhodnega Jeruzalema je ena najspornejših točk mirovnih pogajanj, saj si tako Palestinci kot Izraelci lastijo Jeruzalem kot svojo prestolnico.
V enem izmed dokumentov naj bi Erekat nekemu uslužbencu ameriškega zunanjega ministrstva dejal: "Izrael si želi rešitev z dvema državama, a je nezaupljiv. Tega si želijo bolj, kot si mislite, včasih celo bolj kot Palestinci. Kar je v tistem dokumentu, jim daje največji Jeruzalem v judovski zgodovini … kaj več jim lahko še damo?"
Izrael je Zahodni breg, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, zasedel v vojni leta 1967, tam pa v nekaj več kot 100 naselbinah naselil okoli pol milijona Judov.
Palestinci naj bi Izraelu med drugim predlagali začasni mednarodni nadzor nad Jeruzalemom do sklenitve trajnega mirovnega dogovora. Palestinci, Izrael, ZDA, Savdska Arabija, Egipt in Jordanija naj bi upravljali z delom mesta, kjer so mošeja Al Aksa in judovski sveti kraji.
Izrael zavrnil ponudbo, ker je želel več
Al Džazira, sklicujoč se na dokumente trdi, da je maja 2008 Ahmed Kureia, takrat glavni palestinski pogajalec predlagal, da si Izrael priključi vse judovske naselbine v Vzhodnem Jeruzalemu, razen Har Homa (Džabal Abu Ghneim), da bi končno dosegli mir, v zameno pa naj bi Palestinci dobili del izraelskega ozemlja blizu mejne črte med Zahodnim bregom in Izraelom, kjer živi veliko Arabcev.
"Tokrat je prvič, da smo pripravljeni na kaj takega," naj bi dejal Kureia in s tem namignil, da so Palestinci popustili veliko bolj kot na pogajanjih v Camp Davidu leta 2000.
Voditelji Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) naj bi v zasebnih pogovorih prav tako namignili, da so pripravljeni zamenjati dele ozemlja Vzhodnega Jeruzalema, kjer so arabske soseske, za zemljo drugod, kažejo dokumenti. Poleg tega naj bi bili pripravljeni omejiti število palestinskih beguncev, ki bi se vrnili, na 100.000 v desetih letih. Palestinska stran vztraja, da imajo Palestinci, ki so bili v letih 1948 in 1949 prisiljeni zapustiti svoje domove, pravico do vrnitve, kar Izrael zavrača, češ da bi njihova vrnitev ogrozila judovski značaj Izraela.
Izraelci naj bi te ponudbe zavrnili, ker niso vključevale velikih naselbin blizu mesta Ma'ale Adumim in Har Homa ter še nekaterih drugih, poroča Guardian, ki bo v sodelovanju z Al Džaziro v prihajajočih dneh razkrival podrobnosti dokumentov.
Vodstvo opozorili o napadu na Gazo?
Dokumenti med drugim namigujejo, da so palestinske voditelje zasebno opozorili o izraelskem napadu na Gazo konec leta 2008, kar je Abas v preteklosti že zanikal.
Trenutna mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci so pred meseci zastala na mrtvi točki, ker Izrael zavrača ustavitev gradnje judovskih naselbin na zasedenem ozemlju.
Dokumenti, ki kažejo na neupogljivo samozavest palestinskih pogajalcev in pogosto omalovažujoč odnos ameriških politikov do palestinskih predstavnikov, so dokaz naraščajoče šibkosti in obupa palestinskih voditeljev, saj pomanjkanje dogovora o judovskih naselbinah ali vsaj delna ustavitev njihove gradnje spodkopava njihovo verodostojnost v primerjavi z njihovimi tekmeci z vrst Hamasa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje