Pogovori o enotnosti rivalskih gibanj so se v torek začeli v Kairu. Hanija je dejal, da sta Hamas in Fatah dogovor dosegla "pod velikodušnim egiptovskim pokroviteljstvom". Tudi palestinski predsednik Mahmud Abas iz Fataha je dogovor pozdravil. Po njegovih besedah gre za dokončen dogovor, s katerim se bodo končale delitve med Palestinci. Kot je dodal, je ukazal takojšen podpis sporazuma.

Hud spor med Fatahom, ki ga podpira Zahod, in Hamasom, ki ga označuje za teroristično skupino, je izbruhnil po palestinskih volitvah leta 2006, na katerih je Hamas prepričljivo in presenetljivo zmagal. V boju med gibanjema je Hamas v Gazi leta 2007 premagal Fatah in prevzel nadzor nad tem obalnim pasom Palestine. Na delih Zahodnega brega, ki niso pod neposrednim vojaškim nadzorom Izraela, medtem vlada Fatah.

Prejšnji mesec je Hamas privolil, da prepusti civilno oblast v Gazi Palestinski samoupravi pod Fatahovim nadzorom, pogovori v Kairu pa so bili osredotočeni na uresničevanje kairskega sporazuma med obema stranema iz leta 2011. Takratni sporazum je sicer predvideval izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev v enem letu po podpisu sporazuma. Glede na sporazum bi Hamas in Fatah skupaj oblikovala palestinsko vlado.

Vir, ki je sodeloval na pogajanjih, je dejal, da bodo v skladu z dogovorom nadzor nad mejnim prehodom Rafa med Gazo in Egiptom prevzele varnostne sile palestinskih oblasti. V prihodnjih dveh tednih naj bi se začela tudi pogajanja med vsemi palestinskimi političnimi skupinami o oblikovanju vlade narodne enotnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po dogovoru bodo palestinske oblasti v Gazo razporedile okoli 3.000 policistov, kar je sicer malo v primerjavi s številom Hamasovih policistov, ki izvajajo nadzor na tem območju.

Kot poroča palestinska tiskovna agencija Maannews, je glavna ovira za vlado enotnosti prihodnost Hamasovega oboroženega krila, Brigad Izedina Al Kasama, ki naj bi štele 25.000 pripadnikov. Hamas je namreč vztrajal, da se o oboroženem krilu zaradi upora izraelski zasedbi ne bodo pogajali, Abas pa je večkrat dejal, da ne bo privolil v t. i. Hezbolahov scenarij. Hezbolah je vplivno oboroženo šiitsko gibanje v Libanonu.

Abasovi pritiski na Hamas in Gazo
V zadnjih mesecih je Abas zoper Gazo sprejemal številne ukrepe, s katerimi je izvajal pritisk na Hamas, da ta prepusti nadzor nad ozemljem. Tako je Abas zmanjšal plače uslužbencem palestinskih samoupravnih oblasti, ki živijo v Gazi, od Izraela, ki že deset let izvaja zaporo Gaze, pa je celo zahteval, da zmanjša dobavo elektrike za to ozemlje, zaradi česar so imeli prebivalci elektriko le nekaj ur na dan. Sporazum med gibanjema bi tako lahko omilil hude humanitarne razmere v Gazi.

"Vsi nedavno sprejeti ukrepi bodo v kratkem odpravljeni," je zagotovil visoki predstavnik Fataha Zakarija Al Aga.

Sporazumov med Hamasom in Fatahom je bilo sicer več. Leta 2014 sta se tako strinjala o vzpostavitvi vlade narodne enotnosti, a je Hamas kljub temu še naprej vladal v Gazi, ozkem pasu ozemlja ob sredozemski obali, kjer živi dva milijona ljudi.

Izrael zahteva razorožitev Hamasa in priznanje judovske države
Gaza je pod izraelsko blokado, odkar je Hamas leta 2007 prevzel oblast. Izrael je v prvem odzivu poudaril, da mora kakršenkoli spravni dogovor med Palestinci vključevati zavezo mednarodnim dogovorom in pogojem bližnjevzhodne četverice, torej mora vsebovati razorožitev Hamasa in njegovo priznanje Izraela. Kasneje je izraelski premier Benjamin Netanjahu ocenil, da bo sprava med Fatahom in Hamasom "močno otežila doseganje miru" na Bližnjem vzhodu, saj Hamas podpira nasilje. "Sprava z množičnimi morilci je del problema, ne del rešitve. Recite ja miru in ne povezovanju s Hamasom," so zapisali na Facebook profilu premierjevega urada.