V iskrenem pogovoru za jezuitski mesečnik Civilta Cattolica papež Frančišek ni omenil možnosti skorajšnjih sprememb v cerkvenih naukih, a je skušal spremeniti ton z obsojanja na usmiljenje.

Po njegovih besedah je Cerkev, ki šteje 1,2 milijarde vernikov, postala obremenjena z majhnimi stvarmi in omejenimi pravili.

Sam je prepričan, da bi morala Cerkev delovati kot "poljska bolnišnica po bitki" in se truditi zdraviti večje rane družbe, pri tem pa ne bi smela biti obsedena s posredovanjem nepovezane kopice doktrin in njihovo uveljavitvijo.

"Ne smemo vztrajati samo pri vprašanjih, ki so povezana s splavom, homoseksualnimi porokami in uporabo kontracepcije. To ni mogoče. O tem nisem govoril veliko in sem bil grajan," je dejal prvi neevropski papež v 1.300 letih in prvi iz Latinske Amerike.

"Toda ko govorimo o teh vprašanjih, moramo o njih govoriti v kontekstu. Nauk Cerkev je v tem primeru jasen in sam sem sin Cerkve, a to ne pomeni, da je treba o tem govoriti ves čas," je še dejal Frančišek v nepričakovano odkritem pogovoru z urednikom Antoniem Spadarom.

Glede homoseksualcev je dejal, da v življenju Bog spremlja posameznike in tudi mi jih moramo spremljati ter izhajati iz njihovega položaja. "Potrebno je, da jih spremljamo z usmiljenjem," je dejal.

V nasprotju z njegovim predhodnikom Benediktom, ki je homoseksualnost označil za notranjo motnjo, je Frančišek povedal, da so mu homoseksualci v pogovorih pripovedovali, da jih Cerkev vedno obsoja in se zato počutijo "družbeno ranljive", sam pa jim je odgovoril, da Cerkev ne želi početi tega.

Papež se je dotaknil tudi vloge žensk v Cerkvi in je dejal, da bi morali obravnavati njihova vprašanja. "Lotiti se moramo nadaljnje vloge žensk v Cerkvi. Bolj se moramo truditi, da bi razvili globljo teologijo žensk. Samo s tem korakom se bo mogoče bolje odzvati na njihovo vlogo v Cerkvi," je še dejal.