Papeža Frančiška je na letališču v Seulu pričakala rdeča preproga, sprejela pa ga je južnokorejska predsednica Park Geun Hje, ki je izrazila upanje, da bo njegov obisk pomagal "začeti obdobje miru in sprave na Korejskem polotoku". Papež ji je odvrnil, da prihaja s to željo v srcu.

Frančišek je poudaril, da si Korejci želijo miru, medkorejska sprava pa vpliva tudi na stabilnost celotnega območja in vsega od vojn utrujenega sveta. Rušenje zidov nezaupanja in sovraštva je izziv, diplomacija pa mora po papeževih besedah sloneti na trdnem prepričanju, da je mir mogoče doseči s poslušanjem in z dialogom, ne pa z medsebojnim obtoževanjem, brezplodnim kritiziranjem in razkazovanjem moči.

Papež se je med govorom izogibal omembi Severa in Juga ter je ves čas govoril zgolj o Koreji in Korejskem polotoku, ki je ločeno od korejske vojne v 50. letih preteklega stoletja.

Ob prihodu se je papež spomnil tudi žrtev aprilske tragedije trajekta Sewol, v kateri je umrlo kakih 300 ljudi, večinoma najstnikov. "Tisti, ki so umrli, so zelo blizu mojemu srcu," je dejal. Na seznam ljudi, ki so jim dovolili na uradni sprejem papeža, so južnokorejske oblasti v zadnjem trenutku dodale tudi nekaj svojcev umrlih na Sewolu.

Frančišek se bo v prihodnjih dneh med drugim udeležil azijskih dnevov mladih in razglasil za blažene 124 korejskih mučenikov.

Severna Koreja izstrelila pet raket
Severna Koreja je med papeževim obiskom v morje izstrelila več raket kratkega dosega. Tri rakete je izstrelila le nekaj minut pred papeževim pristankom, nekaj ur zatem pa še dve.

Papež naj bi petdnevni obisk v Južni Koreji izkoristil tudi za to, da pošlje sporočilo miru Severni Koreji. Deloma je to storil že danes, v ponedeljek pa bo v seulski katedrali daroval še mašo za spravo in mir na Korejskem polotoku.

Predstavniki Katoliške cerkve v Seulu so v Pjongjang poslali več prošenj, naj na ponedeljkov dogodek dovoli skupini katoličanov, a so severnokorejske oblasti to zavrnile, domnevno zaradi jeze ob prihajajočih ponovnih skupnih vojaških vajah ZDA in Južne Koreje.

Papež je pot izkoristil tudi za to, da je poslal sporočilo kitajskemu vodstvu. "Ob vstopu v kitajski zračni prostor pošiljam najboljše želje vaši visokosti in vašim sodržavljanom ter prosim za božji blagoslov miru in blaginjo za vaš narod," je v radijskem sporočilu kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu sporočil papež.

Papeži pogosto izkoristijo pot z letalom za to, da nagovorijo države, nad katerimi letijo, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP. Glede na zaostrene odnose med Vatikanom in Pekingom zaradi položaja milijonske katoliške skupnosti na Kitajskem, je Frančiškova poteza vendarle neobičajna in pomembna, dodaja AFP.

Ko je na primer tedanji papež Janez Pavel II. leta 1989 obiskal Južno Korejo, kitajske oblasti celo niso dovolile preleta njegovega letala.

Vatikan osredotočen na Azijo
To je šele tretja Frančiškova pot v tujino. Z izbiro Azije, ki jo bo prihodnje leto obiskal še enkrat, naj bi papež poudaril pomen te celine za Cerkev. Predtem je Korejski polotok nazadnje obiskal papež Janez Pavel II. leta 1989.