Vsa zadeva je prišla v javnost, ko je neki nemški zdravnik svoje bolnike skušal spodbuditi k darovanju organov z besedami, naj se zgledujejo po papežu, ki je večkrat javno podprl to dejanje.

Vatikanu to ni bilo všeč, zato je papežev osebni tajnik Georg Gaenswein zdravniku poslal pismo, v katerem je zapisal: "Res je, da ima papež kartico darovalca organov, izdano leta 1970. A v nasprotju s prepričanjem javnosti je ta kartica z njegovo izvolitvijo za svetega očeta aprila leta 2005 postala neveljavna," je zapisal.

Ko se je papež še predstavljal kot kardinal Joseph Ratzinger, je večkrat javno povedal, da ta dokument nosi s seboj vedno in povsod, in dejal, da je pripravljen po smrti svoje organe darovati tistemu, ki bi jih potreboval. "Gre za globoko dejanje ljubezni," je rad poudaril. Leta 2008 je tudi sprejel delegate, ki so sodelovali na kongresu o transplantacijah, takrat pa je dejal, da je darovanje organov "pristni izraz dobrote".

Papež pripada Cerkvi
Prav zato je zdaj stališče Vatikana zbudilo mnogo zanimanja, saj je Sveti sedež zapisal, da mora biti po papeževi smrti njegovo telo pokopano v celoti in nedotaknjeno. "Papeževo telo pripada celotni Katoliški cerkvi, saj je naslednik svetega Pavla in univerzalni pastor Katoliške cerkve," je dejal Zygmunt Zimowski, neuradni minister za zdravje v Vatikanu.

A to ni bilo vedno pravilo. Do konca 19. stoletja je veljal običaj, da so papeževe organe po smrti balzamirali in jih spravili v žaro v cerkvi v bližini znanega vodnjaka Trevi v Rimu. Leta 1958, po smrti papeža Pija XII., pa je neki italijanski zdravnik predlagal nov postopek ohranitve telesa brez rezanja organov, a mu ni uspelo, saj je truplo postalo zeleno in začelo gniti.

Ko je leta 2005 umrl prejšnji papež Janez Pavel II., so se pojavile govorice, da bodo nekatere organe poslali v njegovo rodno Poljsko, a se to ni zgodilo, tako da je nedotaknjeno truplo pokopano v Vatikanu.