Svetnica Kateri Tekakwitha, ki je živela v 17. stoletju, je misijonarje navdihnila predvsem s svojo globoko duhovnostjo. "Lilija Mohawkov", kar je bil njen neuradni naziv, je bila več stoletij simbol upanja za ameriške Indijance.

Leta 1980 jo je razglasil za blaženo papež Janez Pavel II. Toda da bi nekdo res postal svetnik, mu morajo po beatifikaciji priznati še en čudež na njegovo priprošnjo. V primeru Kateri Tekakwithe je bila to čudežna ozdravitev nekega otroka, ki se je okužil z mesojedo bakterijo.

Svetnica Kateri Tekakwitha je bila krščena kot Katerina Tekakwitha, rodila se je leta 1656 očetu iz plemena Mohawk in materi iz plemena Algonquin. Pod vodstvom jezuitskih misijonarjev je že kot otrok sprejela krščansko vero. Umrla je stara komaj 24 let.

Število dejavnih vernikov po Evropi in ZDA upada
Na trgu pred baziliko sv. Petra v Vatikanu je slovesnost spremljalo več tisoč ljudi, med njimi več ameriških Indijancev. Številni so s seboj prinesli portrete razglašenih svetnikov.

Med tistimi, ki so danes postali svetniki, so tudi francoski misijonar Jacques Berthieu, ki so ga uporniki ubili leta 1896 na Madagaskarju, filipinski misijonar Pedro Calungsod, ki je pri 17 letih umrl mučeniške smrti, nemška nuna Maria Anna Cope, ki je skrbela za gobavce, španska nuna Maria del Carmen, ki se je v 19. stoletju bojevala za pravice žensk, italijanski duhovnik Giovanni Batista Piamarta, ki je pomagal mladim, in nemška laična pridigarka Maria Schaeffer, ki je umrla leta 1925.

Poznavalci razmer v Vatikanu ugotavljajo, da je izbira svetnikov povezana s prizadevanji Rimskokatoliške cerkve, ki želi izpostaviti potrebo po "novi evangelizaciji" v času, ko število dejavnih vernikov predvsem v Evropi in ZDA upada.