Reforma vatikanske kurije je bila ena glavnih zahtev kardinalov pred konklavom leta 2013, na katerem je bil izvoljen Frančišek, in nobena skrivnost ni, da so bili prav škandali v kuriji, ki so v aferi Vatileaks razkrili spletke med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki, med razlogi za odstop Benedikta XVI. Zadnjo veliko reformo vatikanske administracije je leta 1988 izpeljal papež Janez Pavel II., pred njim pa Pij X. leta 1908 in Pavel VI. 1967.

Reforma zapletene in toge vatikanske uprave, ki jo prežemajo notranji konflikti in s katero je imel papež v zadnjih mesecih večkrat težave, je ena izmed kočljivejših nalog pred argentinskim papežem, ki je v govoru pred božičem slikovito orisal njenih 15 bolezni in skušnjav ter zahteval, da se izboljša. Dejal je, da nekateri znotraj kurije trpijo za duhovno Alzheimerjevo boleznijo in eksistencialno shizofrenijo ter da je kurija, ki ni samokritična, ki se ne razvija, ki se ne poskuša izboljšati, bolno telo.

Papež se zaveda, da gre za zahteven proces
Papež Frančišek je v uvodnem nagovoru pred začetkom posveta, ki poteka za zaprtimi vrati in ki se ga udeležuje več sto kardinalov, dejal, da morajo vatikanski uradi delovati pregledno in ubrano. "Reforma ni sama sebi namen," je še dejal in dodal, da mora biti cilj posveta ta, da omogočijo večjo harmonijo, preglednost in sodelovanje pri delu različnih uradov, ki imajo za nalogo evangelizacijo, ekumenski dialog in dialog z vsemi.

Pripravo reforme kurije je Frančišek zaupal komisiji devetih kardinalov, a je to še daleč od kakršnega koli konkretnega predloga. V Vatikanu so ob začetku posveta zanikali, da naj bi obstajal več kot 60 strani dolg osnutek sprememb, Frančišek pa je sam dejal, da hitrih sprememb ne pričakuje in da se bo reforma zagotovo zavlekla tudi v prihodnja leta, saj je dela veliko.

Reforma že naletela tudi na upor
Italijanski vatikanolog Jacop Scaramuzzi je pojasnil, da je cilj reforme, da kurija papežu pomaga vladati, in ne da ga zamenjuje. A je reforma, ki predvideva združevanje služb kurije in revizijo odnosov med osrednjo upravo in lokalnimi cerkvami, naletela tudi na nemalo upora, saj stari gardi, povezani z Benediktom XVI. in Janezom Pavlom II., ni všeč prihajanje novih obrazov na ključne položaje, nekaterim pa se zdi, da je papeževa metoda zelo avtoritarna.

Sicer pa je papež Frančišek že malce spremenil vatikanski ustroj. Nova urada, ki ju je doslej uvedel, sta povezana z dvema največjima škandaloma v sodobni Cerkvi, s pedofilijo in finančnimi zlorabami. Gospodarsko ministrstvo naj bi s centraliziranimi financami preprečilo finančne nepravilnosti, komisija za zaščito otrok pa prikrivanje zlorab.