Na paradi je spregovoril iranski predsednik Ahmadinedžad, ki je dejal, da je Iran vplivna država na širšem območju in tudi na svetu, in dodal, da se države, ki menijo, da ga bodo s psihološko vojno ali z gospodarskimi ukrepi ustrahovale in ga odvrnile od napredka, močno motijo. Na državni slovesnosti je predsednik zahodne sile z ZDA na čelu tudi večkrat pozval, naj zapustijo sosednji Irak.
Iran z novimi vojaškimi pridobitvami
Med Ahmadinedžadovim govorom se je mimo podija v bližini grobnice ajatole Homeinija sprehodilo na stotine vojakov in zapeljalo na desetine tankov in drugih vojaških vozil. Na paradi je Iran predstavil tudi novo raketo dolgega dosega gadr in tri nova lovska letala.
Raketa gadr, kar v iranskem jeziku pomeni moč, ima doseg 1.800 kilometrov, zato lahko doseže Izrael in ameriška vojaška oporišča na območju. Gre za izboljšano različico rakete sahab-3, ki lahko poleti 1.300 kilometrov daleč.
Parade, s katero se v Iranu vsako leto spomnijo vojne s pokojnim Sadamom Huseinom, se niso udeležili vojaški atašeji evropskih držav, so pa svojo priložnost dobili nasprotniki zahodnih sil, saj je bilo mogoče med parado videti številna vozila s protiameriškimi in protiizraelskimi gesli.
Po začetnih uspehih Iraka zmagal Iran
Iraško-iranska vojna, ki jo je leta 1980 z nenapovedanim napadom začel Irak pod vodstvom Sadama Huseina, velja za bolj ali manj pozabljeno vojno 20. stoletja. Glavni povod za napad so bili dolgotrajni spori med državama za nadzor nad rečnim ustjem Šat Al Araba in nad obmejnimi pokrajinami, bogatimi z nafto. Sadam Husein je upal, da si bo z napadom zagotovil nadzor nad Perzijskim zalivom in zalogami nafte ter da bo postal najvplivnejši arabski voditelj.
Iran je leto in pol pred vojno uveljavil pridobitve islamske revolucije in zagrozil, da jih bo razširil na sosednje države. Tega so se sunitske in zahodne države ustrašile, zato so podprle Huseina. Ker Iran ni dobil dovolj podpore in vojaške opreme, je v začetku vojne zmagovala iraška vojska, vendar so jih leta 1982 začeli Iranci potiskati nazaj za mejo. Vojno je leta 1988 dobil Iran, saj je ajatola Homeini ustavil spopade. Po koncu vojne so se v Iranu še bolj utrdila islamska načela, država pa je ostala mednarodno izolirana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje