Glavne teme vrha so tokrat politično obarvane. Zbrani voditelji največ pozornosti posvečajo ameriškemu vohunjenju v več južnoameriških državah ter nedavnemu prisilnemu postanku letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa na Dunaju, potem ko so mu štiri evropske države odrekle dovoljenje za prelet njihovega ozemlja.

Brazilski časnik O Globo je v sodelovanju z britanskim časnikom Guardian pred dnevi objavil poročilo, ki temelji na dokumentih, ki jih je posredoval nekdanji sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije Edward Snowden. Poročilo je razkrilo, da je imela agencija razpredeno prisluškovalno mrežo v več latinskoameriških državah, vključno z Mehiko in članicami Mercosurja Brazilijo, Argentino in Venezuelo, kar je sprožilo val razburjenja v Latinski Ameriki. Članice Mercosurja naj bi na tokratnem vrhu skušale uskladiti odziv na ameriško prisluškovanje.
Snowden pa je bil tudi razlog, zakaj je moral bolivijski predsednik Evo Morales pred dobrim tednom dni pristati na Dunaju. Francija, Španija, Italija in Portugalska mu namreč niso dovolile preleta zaradi suma, da je Snowden na krovu letala, ki je letelo iz Moskve v La Paz. Čeprav je Bolivija, tako kot Venezuela in Nikaragva, Snowdnu ponudila azil, pa ameriškega žvižgača ni bilo na Moralesovem letalu. Bolivija, ki je sicer pridružena članica Mercosurja, od vseh štirih evropskih držav zahteva opravičilo.
Ob tem na vrhu Mercosurja obravnavajo še druge teme. Venezuela, katere članstvu je dolgo nasprotoval Paragvaj, bo prevzela predsedstvo. Članice pa bodo skušale urediti tudi status Paragvaja, katerega članstvo je od sredine lanskega leta zamrznjeno zaradi odstavitve predsednika Fernanda Luge. Sicer pa naj bi članice podpisale tudi dogovor, s katerim bosta pridruženi članici postali tudi Gvajana in Surinam.
Blaž Ermenc, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika