Konference so se udeležili predstavniki okoli 70 držav, med njimi ključnih evropskih in arabskih, ni pa bilo predstavnikov Izraela in Palestine. Ti so bili povabljeni le k spremljanju sprejemanja sklepov konference, ne pa tudi k sodelovanju v razpravi.

V zaključnem sporočilu so udeleženci tudi opozorili pred morebitnimi enostranskimi potezami posamezne strani, ki bi lahko vplivala na pogajanja, hkrati pa so zapisali tudi, da bo nova konferenca o končanju izraelsko-palestinskega konflikta znova potekala še letos.

Francoski predsednik Francois Hollande je na konferenci poudaril, da rešitev dveh držav predstavlja edino možnost za mir in varnost na Bližnjem vzhodu. "Vsi se moramo spomniti naukov, ki smo se jih naučili iz zgodovine," je dejal. "Proces poteka že več let, treba ga je nadaljevati. Legitimno in pomembno je, da mednarodna skupnost resno razmišlja o najboljši poti za uresničitev rešitve dveh držav," je dodal.

Za takšno rešitev se je na konferenci, ki se je udeležujejo predstavniki okoli 70 držav in mednarodnih organizacij, zavzel tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. "Rešitev dveh držav je dobra za obe strani. Gledati moramo naprej od politične rešitve in se osredotočiti na mlade, ki bodo živeli v novi realnosti," je v Parizu povedal Erjavec, kot je zunanje ministrstvo sporočilo prek Twitterja. "Trenutna situacija na terenu, brez perspektive za Palestince, ni dobra za nobeno stran," je še dejal. Erjavec je v intervjuju za MMC aprila leta 2015 sicer napovedal, da bo še do konca tistega leta vladi predlagal priznanje Palestine kot neodvisne države, a tega tudi skoraj dve leti pozneje ni storil.

Po koncu konference je ameriški državni sekretar John Kerry dejal, da bi bilo neprimerno, da bi v zaključnem sporočilu omenili Trumpovo napoved o selitvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem.

Izrael je konferenco vnaprej zavrnil in jo označil za pristransko in naperjeno proti njemu. Premier Benjamin Netanjahu vztraja, da lahko do miru privedejo le dvostranski pogovori. Kritiki tega pogleda opozarjajo, da je to nemogoče zaradi velikanske razlike v pogajalski moči Izraela in Palestincev. Francija je sicer sporočila, da namen srečanja ni vsiliti česar koli Izraelu ali Palestincem in da lahko na koncu le neposredna pogajanja med obema stranema rešijo konflikt. Zadnji krog neposrednih pogajanj med Izraelom in Palestinci je potekal aprila leta 2014.

Konferenca pa je po Netanjahujevih besedah mirno rešitev še bolj oddaljila. "Vodi k utrditvi stališč Palestincev in jih oddaljuje od neposrednih pogajanj brez predpogojev," je poudaril izraelski premier. Netanjahu je pred parlamentarnimi volitvami v Izraelu leta 2015 dejal, da dokler bo premier, ne bo dopustil nastanka palestinske države.

Reuters poroča, da bi lahko konferenca služila kot signal za Donalda Trumpa, ki bo položaj predsednika ZDA prevzel 20. januarja. Trump namreč zagovarja še bolj proizraelsko politiko ZDA od dozdajšnje. Kot je znano, je med drugim napovedal premik ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem, s čimer bi ZDA priznale to mesto za glavno mesto Izraela. V Jeruzalemu nima svojega veleposlaništva nobena država na svetu.

Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault se je odzval na zamisel, da bi Trump Jeruzalem de facto priznal za izraelsko glavno mesto. Ayrault je dejal, da bi to lahko imelo "zelo resne posledice". "Ko si predsednik ZDA, ne moreš imeti tako trmastega in enostranskega pogleda na to vprašanje. Skušati moraš ustvariti pogoje za mir," je poudaril francoski minister.

Netanjahu pa je dal vedeti, da Izrael resno računa na Trumpovo dodatno podporo. Srečanje v Parizu je tako opisal tudi kot "zadnje poteze včerajšnjega sveta". Kot je še dejal Netanjahu: "Jutri bo videti drugače in jutri je zelo blizu."

Palestinski predsednik Mahmud Abas se bo predvidoma v prihodnjih tednih srečal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, ki ga bo obvestil o sklepih, sprejetih na konferenci. Netanjahu je podobno povabilo zavrnil, napovedal pa je tudi, da sklepi konference za Izrael ne bodo zavezujoči. Enako je izraelski premier dejal tudi za resolucijo VS-ja, ki pa za Izrael mednarodnopravno je zavezujoča.

Nerešenih vprašanj med Izraelom in Palestinci je več, od nezakonitih izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju (kjer živi več kot 600.000 Izraelcev), statusa Jeruzalema, vrnitve palestinskih beguncev v današnji Izrael do ustrezne odškodnine za pregon in enakopravnosti palestinskih državljanov Izraela.