Slovenski premier in njegova hrvaška kolegica bosta gosta srbskega predsednika v Smederevu, kjer bo trojica skušala utrditi in razširiti sodelovanje med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo predvsem na gospodarskem področju ter se dogovoriti o skupnem nastopu na tretjih trgih, pri čemer naj bi imeli prednost gradbeništvo in inženiring, obrambna industrija, proizvodnja avtomobilskih delov ter živilska in živilskopredelovalna industrija.

Slovenska podjetja kot podizvajalci
Časnik Delo je pred dnevi poročal, da naj bi bila v središču skupnega nastopa zamisel o sodelovanju v vojaški industriji. Slovenska, hrvaška in srbska podjetja naj bi sodelovala pri obnovi 180 ruskih tankov M-84, ki jih je Kuvajt kupil v nekdanji Jugoslaviji in v katerih so deli iz več tovarn iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Sestavljali so jih v tovarni Đuro Đaković v Slavonskem Brodu, Srbija pa naj bi se za posel že dogovarjala. Slovenska in hrvaška podjetja naj bi vanj vstopila naknadno kot podizvajalci in ne v okviru skupnega konzorcija. Za zdaj ni znano, ali bo trojica o tem v petek govorila.

Skupni nastop predvideva tudi izmenjavo poslovnih in gospodarskih informacij za skupno sodelovanje pri določenih projektih, skupno nastopanje na promocijskih dogodkih in sejmih ter medsebojno podporo diplomatskih predstavništev pri projektih v tretjih državah.

Ogroženo napredovanje proti EU-ju?
Pogovori bodo potekali tudi o širitvi EU-ja, razmerah v regiji, regionalnem sodelovanju in nadaljevanju procesa Brdo, ki je že privedel do tega, da so Slovenija, Hrvaška in Srbija septembra ustanovile skupno železniško podjetje Cargo 10, s katerim želijo povečati konkurenčnost železniškega koridorja deset. V Srbiji in na Hrvaškem se zaradi gospodarske krize in naraščanja nezadovoljstva v zadnjih mesecih spoprijemajo s protesti proti vladi, stavkami ter zahtevami po predčasnih parlamentarnih volitvah, kar bi lahko ogrozilo napredovanje obeh držav na poti v EU.

Pomembna vloga Slovenije za stabilnost
Pahor je pred dnevi dejal, da na srečanju v Smederevu ne bo mogoče mimo nekaterih vprašanj, o katerih razmišlja ves svet. "Zdaj je postalo še toliko bolj jasno, kako pomembna je bila in je vloga Slovenije za sorazmeren mir in stabilnost na Balkanu," je izpostavil ter opozoril na previdnost tudi v prihodnje, "kajti nemir v južnem Sredozemlju se tako hitro seli, da ne moremo mimo tega in je treba temu nameniti posebno pozornost".

Kosorjeva naj bi s trilateralo skušala potrditi svojo politično vlogo v regiji, kjer je v zadnjem času bolj izpostavljen Ivo Josipović. Hrvaški predsednik je v prvem letu svojega mandata s politiko sprave v regiji prispeval k njeni stabilnosti, s srečanjem s Tadićem pa je veliko storil za otoplitev odnosov z Beogradom. Kosorjeva, ki je svoje diplomatske dejavnosti usmerjala predvsem k Bruslju, bo po srečanju v Smederevu prvič uradno obiskala Beograd in se srečala s srbskim kolegom Mirkom Cvetkovićem.

Kosorjev in Cvetković o vojnih zločincih
Hrvaški Vjesnik navaja, da naj bi Kosorjeva in Cvetković govorila tudi o sojenjih obtoženim vojnih zločinov, da se ne bi ponovil primer v Srbiji iskanega vukovarskega veterana Tihomirja Purde, zaradi katerega je sledila nova ohladitev odnosov med Zagrebom in Beogradom. Zaradi primera Purda naj bi Hrvaška pred mesecem odpovedala srečanje personalne trilaterale, predvideno za februar.