Saul Luciano Lliuya je svoje trditve podprl s podatki podnebne študije Climatic Change iz leta 2013, ki ugotavlja, da je RWE odgovoren za pol odstotka vseh ogljičnih emisij od začetka industrializacije.

Segrevanje ozračja povzroča taljenje snega in ledu na ledenikih v Andih, zaradi česar se dviga gladina ledeniškega jezera, ki bi lahko poplavilo mesto Huaraz. S 120.000 prebivalci je Huaraz, ki leži na nadmorski višini 3.050 metrov, drugo največje mesto v perujskih Andih.

"Želim se vrniti domov v gore in povedati ljudem, da sem naredil nekaj zanje," je po odločitvi sodišča po poročanju Guardiana povedal Luciano. 37-letni kmetovalec in gorski vodič od RWE-ja zahteva 17.000 evrov odškodnine, s katerimi bi zgradili protipoplavne zaščite, zahteva pa tudi povračilo 6.384 evrov stroškov, s katerimi je tovrstne zaščite financiral sam. RWE je dolgo vztrajal, da primer nima pravne podlage.

Sodišče: "Trditve so sprejemljive"
Nižje sodišče v Essnu, kjer je sedež RWE-ja, je prvo Lucianovo tožbo zavrnilo in označilo kot neutemeljeno, zaradi česar se je ta pritožil na drugostopenjsko sodišče v Hammu, ki je Lucianove trditve označilo za "sprejemljive". Obe strani imata do 30. novembra čas, da predložita nove dokaze, je odločilo sodišče in dodalo, da se bo primer najverjetneje nadaljeval z zaslišanjem.

RWE: Eno podjetje ne more biti odgovorno
RWE, drugi največji proizvajalec elektrike v Nemčiji, je po odločitvi sodišča sporočil, da Lucianova pritožba ni sprejemljiva in upravičena, saj eno podjetje ne more biti odgovorno za specifično posledico globalnega segrevanja. Dodali so, da so modernizirali svoje premogovne termoelektrarne in prehodu na obnovljive vire energije namenili milijarde evrov.

Velik korak v podnebnem pravosodju
Lucianova odvetnica Roda Verheyen je odločitev sodišča označila za velik korak v "podnebnem pravosodju", huronsko so jo pozdravili tudi okolijski aktivisti. Gre za prvo odločitev nemškega sodišča, ki je ogljične izpuste povezalo z globalnim segrevanjem in prvič onesnaževalcem naložilo odgovornost za zaščito ogroženih pred posledicami segrevanja, poroča Deutsche Welle.

Uspešna končna sodba bi lahko odprla prostor za prihodnje primere v podnebnem pravosodju, v katerih bi ogrožene stranke lahko zahtevale zaščito pred učinki segrevanja, predvsem v državah v razvoju.