Po vsej državi potekajo cerkvene slovesnosti, na mornarje se bodo spomnili z minuto molka, na vseh ladjah pa so zastave spuščene na pol droga.

Nesrečo 150 metrov dolge podmornice je povzročila eksplozija enega izmed torpedov na podmornici, za katero pa po ugotovitvah ruskih preiskovalcev ni bil nihče kriv.

Prepočasno reševanje
Svojci preminulih še vedno trdijo, da so ruske oblasti prezgodaj opustile reševanje podmorničarjev, saj naj bi del posadke živel še dva dni po nesreči in umrl zaradi zadušitve in podhladitve.

Kritični so tudi do predsednika Vladimirja Putina, ki ni pravočasno zaprosil za mednarodno pomoč pri reševanju, v času nesreče pa je bil na počitnicah in dolgo ni spregovoril javnosti.

Hud udarec za ugled države
Ruska vladna preiskovalna komisija je poročilo o nesreči napisala 1. julija 2002 in mu za 25 let dala oznako tajno. Javnosti je predstavila le končni del poročila. Kursk je veljal za eno najboljših ruskih podmornic, zato je njegova potonitev pomenila hud udarec za Rusijo kot pomorsko velesilo, ki se je že sicer ubadala s številnimi težavami.

Nova nesreča, hitrejši odziv
Nedavno je ob polotoku Kamčatka na daljnem ruskem vzhodu potonila manjša ruska podmornica s sedmimi člani posadke. Tudi zaradi svežega spomina na Kursk je ruska vlada tokrat takoj zaprosila za mednarodno pomoč in čez tri dni je podmornico s posebno daljinsko vodeno podvodno plovilo Škorpijon rešila britanska mornarica. Putin je bil tudi ob tem dogodku deležen kritik, ker v času reševanja ni spregovoril.