Nekateri zgodovinarji, judovske skupine in tudi Izrael papeža Pija XII. obtožujejo, da v času nacistične Nemčije ni naredil nič glede holokavsta in so v preteklosti kritizirali odločitev za začetek postopka njegove beatifikacije. Vatikan trdi, da je Pij XII., ki je papeževal med letoma 1939 in 1958, delal, kar je bilo v njegovi moči s tiho diplomacijo.

Korak bliže beatifikaciji je tudi predhodnik papeža Benedikta XVI., papež Janez Pavel II. Postopek za beatifikacijo Karola Wojtyle je bil sprožen že dva meseca po njegovi smrti, in sicer 2. aprila 2005. Tako kratek rok - običajno mora preteči pet let - je določil Benedikt XVI. in tako odgovoril vernikom, predvsem iz Poljske, ki so zahtevali, da Janeza Pavla II. takoj razglasijo za svetnika.

Blažen aprila ali oktobra 2010
Podpis odlokov pomeni, da lahko oba pokojna papeža razglasi za blažena, ko bo končana zadnja faza postopka v kateri morajo predložiti dokaze, da sta storila čudež. V primeru Janeza Pavla II. naj bi šlo za čudež leta 2005 v primeru Francozinje Marie Simon-Pierre, ki je bolehala za Parkinsonovo boleznijo in po molitvi k Janezu Pavlu II. ozdravela. Da je šlo za čudež, mora najprej potrditi Kongregacija za vprašanje svetnikov, nato teologi in na koncu še kardinali. Zatem se Kongregacija za vprašanje svetnikov znova sestane s papežem, ki naj bi podpisal odlok o beatifikaciji.

Nekatere moti hitrost procesa
Poznavalci dogajanja za vatikanskimi zidovi pričakujejo, da bo Poljak za blaženega razglašen 2. aprila prihodnje leto ob peti obletnici njegove smrti, ali pa 16. oktobra, ko je obletnica začetka njegovega papeževanja. Vsi kardinali pa se ne strinjajo s tako hitro beatifikacijo. "Ta proces gre prehitro. Papež je eden izmed vernikov, tako kot so drugi. Torej mora proces beatifikacije nekega papeža skozi iste postopke, ki so predvideni za druge krščene osebe," meni belgijski kardinal Godfried Danneels. Najhitrejša beatifikacija do zdaj je bila opravljena v primeru Matere Tereze, ki je bila za blaženo razglašena leta 2003, šest let po smrti. Daljše čakalno obdobje v njenem primeru je odpravil ravno Janez Pavel II.

Kmalu prva avstralska svetnica
Papež je hkrati razglasil poljskega duhovnika Jerzyja Popieluszkoja, ki ga je leta 1948 ugrabila in ubila tedanja tajna policija, za mučenika vere. Ta status pomeni, da ga lahko papež za blaženega razglasi brez čudeža. Benedikt XVI. je tudi potrdil drugi čudež Avstralke Mary Mackillop in tlakoval pot za njeno razglasitev za prvo avstralsko svetnico.