Dokumenti, zajeti med racijo v skrivališču Osame bin Ladna razkrivajo, da je hotel razočarani vodja Al Kaide oživiti oslabljeno teroristično mrežo.

Dokumente je na spletu objavil ameriški center vojaške akademije za boj proti terorizmu v poročilu z naslovom "Pisma iz Abotabada: bin Laden na stranskem tiru?".

Izmed več kot 6.000 dokumentov, zajetih v Abotabadu v Pakistanu 2. maja lani, ko so ameriški specialci ubili ameriškega sovražnika številka ena, so jih objavili 17. Na preostalih dokumentih ostaja oznaka "zaupno" zaradi varnostnih razlogov, nekateri pa naj ne bi imeli večje vsebinske vrednosti.

Dokumenti vsebujejo tudi komunikacijo med bin Ladnom in njegovimi sodelavci ter njegov ročno napisan dnevnik. Najstarejši dokument je iz septembra 2006, zadnji pa iz aprila 2011. Dokumente so napisali različni voditelji Al Kaide, največ pa bin Laden.

Dokumente so našli na petih računalnikih, ducatu trdih diskov in več kot 100 napravah za shranjevanje elektronskih podatkov. Ameriški predstavniki dokumente opisujejo kot največjo zbirko terorističnega materiala, zaseženega kakemu vidnejšemu terorističnemu voditelju.

Želel pridobiti zaupanje muslimanov
V nasprotju z njegovimi javnimi izjavami, ki so se osredotočale na krivice tistih, za katere je bin Laden menil, da so "sovražniki" muslimanov, predvsem skorumpirani "odpadniški" muslimanski voditelji in njihovi zahodnjaški "nadzorniki", se je bin Laden v svojih zasebnih pismih osredotočil predvsem na trpljenje muslimanov zaradi dejanj njegovih džihadističnih "bratov".

Skrbelo ga je, da večina muslimanov zavrača ideologijo džihada. Borcem je svetoval, naj prekinejo napade v islamskem svetu, ki povzročajo žrtve med muslimanskimi civilisti, in svojo pozornost namenijo napadom na "naš želeni cilj" - ZDA, da bi tako "znova pridobili zaupanje večjega dela tistih, ki so izgubili svoje zaupanje v džihad".

"Za Bidna se jim ni treba truditi"
Dokumenti oziroma (elektronska) pisma razkrivajo, da je bin Laden do smrti pripravljal nov obsežen napad na ZDA. Svojim privržencem je naročil, naj iščejo priložnosti za atentat na predsednika ZDA Baracka Obamo ali generala Davida Petraeusa, ki je vodil zavezniške sile v Afganistanu, med katerim izmed njunih uradnih obiskov v Pakistanu. Hkrati jih je opozoril, naj ne izgubljajo časa s pripravljanjem atentata na podpredsednika ZDA Joeja Bidna, ker "je Biden povsem nepripravljen za ta položaj (predsednika ZDA, op. a.), kar bo ZDA peljalo v krizo".

Iz 17 objavljenih dokumentov je razbrati tudi bin Ladnovo nezadovoljstvo z regionalnimi džihadističnimi skupinami ter njegovo nezmožnost, da bi nadziral njihovo delovanje in javne izjave.

Skrbelo ga je preživetje Al Kaide
Še pred objavo pisem je vodja urada za boj proti terorizmu John Brennan dejal, da potrjujejo mnenje, da so ZDA varnejše brez bin Ladna. Vodja Al Kaide je namreč priznal "katastrofo za katastrofo", ki so se dogajale njegovi mreži. V Savdski Arabiji rojenega sina bogataša je skrbelo, da Al Kaida ne bo preživela, ker je veliko pomembnih operativcev mednarodne teroristične mreže umrlo. Razmišljal je tudi o spremembi imena "tržne znamke" Al Kaida.

Bin Ladna so skrbeli ameriški napadi z brezpilotnimi letali na domnevne teroristične cilje v Pakistanu. Svojim privržencem na severu Afrike je tako svetoval, naj posadijo drevesa, pod katera bi se lahko skrili v primeru napadov z brezpilotnimi letali ali drugimi napadi.

Pisma kažejo bin Ladnovo nagnjenje k temu, da je skrbel za najmanjše podrobnosti. To je bil po oceni terorističnih poznavalcev znak njegovega obupanega poskusa, da obdrži nadzor nad Al Kaido in kljub izolaciji še naprej ostane "pomembnež". Ameriški strokovnjak za terorizem Peter Bergen ocenjuje, da dokumenti odražajo tudi vse večjo izolacijo bin Ladna v zadnjih šestih letih, ko se je skrival v Pakistanu.

V pismu iz aprila 2011 se je bin Laden dotaknil tudi arabske pomladi, vala revolucij, ki so zajele arabski svet, in jo označil za "kolosalen dogodek" v zgodovini muslimanov.