V anketi katarske televizije Al Džazire o nastopu desetih kandidatov je nekaj ur po koncu razprave Türk prevzel vodstvo in ga ohranil do srede zvečer. Po soočenju, ki je potekalo v dvorani Generalne skupščine ZN-a, je Türk dejal, da je šlo za zanimivo izkušnjo v duhu sodobnega časa. "Čeprav to ni bistveni del procesa, ker se odloča v Generalni skupščini in Varnostnem svetu, sem zadovoljen z izkušnjo," je dejal.

Razprava je potekala v dveh skupinah po pet kandidatov. Türk je nastopil v skupini, kjer sta, sodeč po aplavzih prisotnih v dvorani, prevladovali Novozelandka Helen Clark in Kostaričanka Christiana Figueres.

Pobuda za sekretarko zelo močna
Pobuda za žensko na čelu ZN-a je medijsko zelo močna, koliko pa bo to pomenilo tam, kjer se bo odločalo, pa je drugo vprašanje. Vsi po vrsti namreč zatrjujejo, da jim gre predvsem za to, da se najde najustreznejša in najbolj usposobljena oseba za položaj, ne glede na spol. Kandidati iz vzhodne Evrope menijo, da je napočil čas, da geografska skupina, ki še ni imela generalnega sekretarja, pride na vrsto in da ima ta ideja približno toliko podpornikov kot ideja o ženski.

V sredo je Türk nastopil tudi na razpravi v organizaciji univerze CUNY, kjer sta nastopila tudi srbski kandidat Vuk Jeremić in Kostaričanka Christiana Figueres, danes pa ima še srečanje s skupino držav v razvoju G77, ki je pomemben blok glasov v Generalni skupščini ZN-a, ki bo na predlog Varnostnega sveta predvidoma oktobra potrdila naslednika Ban Ki Muna.

Türk je na univerzi CUNY voditelja, profesorja politologije in strokovnjaka za ZN Thomasa Weissa razveselil z izjavo, da je prebral njegovo knjigo "Kaj je narobe z ZN-om". Weiss v knjigi Svetovno organizacijo opisuje kot kroničnega bolnika, ki pa ga je mogoče ozdraviti. Med akutnimi problemi so postavljanje državnega interesa nad vse druge, umetna delitev držav na sever in jug ter pomanjkanje osrednje oblasti, zaradi česar je ZN kot fevdalno kraljestvo. A Weiss napredek vendarle vidi, in sicer v sprejetju načela odgovornosti za zaščito (R2P), kjer Slovenija sodeluje od samega začetka.

V razpravi je nekdanji slovenski predsednik spomnil, da je večji del poklicnega življenja posvetil človekovim pravicam in med drugim citiral 28. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da je vsak upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko pravice iz deklaracije v polnosti uresničijo.

Jeremić: ZN se mora hitro spremeniti
Jeremić je spomnil, da je predsedoval Generalni skupščini in da je na položaju enkrat celo zavrnil zahteve neimenovanih pomembnih držav. Večkrat je ponovil, da ima pripravljenih 53 točk akcijskega načrta za čas po prevzemu funkcije generalnega sekretarja. Za nekdanjega zunanjega ministra Srbije se morajo Združeni narodi hitro spremeniti, sicer jih čaka usoda Društva narodov.

Cristiana Figueres pa je zatrdila, da multilateralizem deluje in da je vedno treba vztrajati, čeprav ni popolnih rešitev. Spomnila je na svoje delo izvršne sekretarke Okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah, sicer pa je nastal vtis, da sta se skupaj z Jeremićem pogosto strinjala s tem, kar je povedal Türk, ki je na koncu pozval k potrpežljivosti.

Spomnil je na obisk Nelsona Mandele v ZN leta 1994, ki se je takrat zahvalil ZN-u za nasprotovanje apartheidu v Južni Afriki, zaradi česar mu je bilo lažje v zaporu. "Združeni narodi delajo zelo dobre stvari, pri čemer nekatere ne dobijo priznanja in moramo biti dovolj potrpežljivi ter modri, da bomo znali to ceniti," je med drugim dejal slovenski kandidat.