Spodnji dom romunskega parlamenta je v torek zakon potrdil s 167 glasovi za in štirimi vzdržanimi. Ker opozicija že od januarja bojkotira delo parlamenta, se njeni poslanci glasovanja niso udeležili, vseeno pa so napovedali, da bodo zahtevali ustavno presojo.

Za opozicijo je nesprejemljivo, da so zakon sprejeli 22 let po padcu komunističnega sistema.

Pomen zakona vzbuja dvome tudi med poznavalci, saj ukrep ne bo vplival na nekdanje predstavnike komunističnega režima, ki so že na visokih položajih.

Zakon v prihodnjih petih letih vsem vplivnežem in visokim predstavnikom komunističnega režima prepoveduje kandidiranje za državne položaje, kot so predsednik države, poslanci, župani, člani vlade ali diplomati.

Zakonu so podvrženi vsi ministri, tožilci, člani centralnega komiteja komunistične partije, informatorji ali člani tajne policije Securitate, policijski načelniki, njihovi namestniki ter upravniki političnih zaporov v nekdanjem režimu.

Od ljudi, ki zdaj zasedajo visoke položaje, zakon zahteva, da v 30 dneh razkrijejo, ali so med letoma 1945 in 1989 zasedali kakšnega izmed spornih položajev, poroča spletni medijski portal Balkan Insight.

Po potrditvi v spodnjem delu romunskega parlamenta mora pred dokončno uveljavitvijo zakon podpisati le še predsednik države Traian Basescu. Zgornji dom parlamenta, senat, je lustracijsko zakonodajo sprejel že leta 2006. Prvi predlog zakona so sicer v parlament vložili že pred sedmimi leti in je bil od takrat deležen več ustavnih sprememb.

Danes sprejeti zakon, ki ga mora podpisati še predsednik države, določa, da se ministri, tožilci, člani centralnega komiteja komunistične partije, informatorji ali člani tajne policije Securitate iz časa komunističnega režima v prihodnjih petih letih ne morejo potegovati za določene visoke položaje, kot so predsednik države, poslanci, župani, člani vlade ali diplomati.

Simbolična vrednost za moralno zadoščenje
Potrditev zakona ni prinesla pretiranega navdušenja med tistimi, ki že več kot 20 let čakajo na ta ukrep. "Premalo, prepozno. Zakon ima samo simbolično vrednost, a vseeno vsaj prinaša moralno zadoščenje žrtvam nekdanjega režima," je za Balkan Insight povedal Teodor Maires, ki vodi združenje žrtev komunističnega sistema.

Zakon je ostro kritiziral nekdanji predsednik države Ion Iliescu, ki je do leta 1984 zasedal visoke položaje znotraj komunistične partije. "Taka pobuda je nenavadna in nepotrebna," je dejal 82-letni Iliescu, ki mu sicer ob uveljavitvi zakona grozi le izguba položaja predsednika romunskega revolucionarnega inštituta.

Časovna distanca, neizpolnjene obljube in gospodarska kriza so bile vzrok za to, da so številni Romuni postali že brezbrižni do komunistične preteklosti. Zadnja raziskava javnega mnenja je pokazala, da je skoraj polovica prebivalstva prepričana, da so bolje živeli v času komunizma, pri čemer za to navajajo predvsem dva razloga - višji standard in zagotovljena delovna mesta.

Le manj kot četrtina je prepričana, da se je 22 let po strmoglavljenju komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja, še poroča Balkan Insight.