Več tisoč ljudi vsako noč pride na trg razpravljat o družbi, gospodarstvu, izrednih razmerah, beguncih in podobno. Vlado naj bi gibanje vse bolj skrbelo. Foto: EPA
Več tisoč ljudi vsako noč pride na trg razpravljat o družbi, gospodarstvu, izrednih razmerah, beguncih in podobno. Vlado naj bi gibanje vse bolj skrbelo. Foto: EPA
false
Po zgledu Occupya in 15. maja imajo vsi priložnost povedati, kar želijo. Foto: EPA
Ljudje razpravljajo o več temah, k prihodu pa jih ne pozivajo ne stranke ne sindikati. Foto: Reuters
Vlado naj bi vse bolj skrbela množična udeležba na nočnih shodih. Foto: Reuters
false
Kapljo čez rob za mnoge protestnike predstavljajo predlagane spremembe delovnopravne zakonodaje. Foto: Reuters

Potem ko se je zvečerilo, je več tisoč ljudi na pariškem Trgu Republike sedlo na tla, si izmenjevalo mikrofon in izražalo nezadovoljstvo nad stvarmi, kot so izogibanje plačevanju davkov, neenakopravnosti na stanovanjskem področju in nadvlade Googla.

Kot poroča britanski Guardian, je razprava potekala do zgodnjih jutranjih ur, ljudje pa so lahko dobili juho ali sendviče v šotoru, ki je prevzel vlogo kuhinje. Takšna nočna zborovanja v Franciji potekajo že več kot teden dni, udeležujejo pa se jih tako starši z dojenčki, kot študenti, delavci, umetniki in upokojenci. Udeležba je vse večja in vlada postaja zaskrbljena.

Protestno gibanje se imenuje Nuit debout, kar bi lahko ohlapno prevedli kot nočna vstaja ali vstani ponoči, vse bolj pa se vleče vzporednice med njim in ameriškim gibanjem Occupy ali španskim 15. majem (ogorčeni) iz leta 2011. Podobno izkušnjo je imela tudi Slovenija leta 2011 in 2012, ko se je pred ljubljansko borzo vzpostavilo šotorišče, kjer je delovalo t. i. gibanje 15o (15. oktober).

Ljudske skupščine kot odprt prostor za razpravo
V Parizu se vsak večer ob 18.00 začenja "splošna skupščina", na kateri množica razpravlja o različnih idejah in predlogih. Na stotine ljudi uporablja kretnje z rokami kot način komunikacije. Ena kretnja predstavlja strinjanje, druga nestrinjanje in tako naprej.

Vzpostavili so se različni odbori, ki razpravljajo o novi ustavi, družbi na splošno, delu in kako zasesti trg s trajnejšimi lesenimi konstrukcijami. Oblikoval se je tudi odbor za poezijo, katerega naloga je dokumentirati in si izmišljati slogane gibanja.

Na protestih ni zastav sindikatov ali drugih specifičnih skupin, kar je redkost na protestih v Franciji. Vse to so sicer podobnosti z gibanjem 15. maj v Španiji, ki je vztrajalo pri zavračanju povezovanja s političnimi strankami ali sindikati, saj jih je gibanje videlo kot soodgovorne za hudo gospodarsko in družbeno krizo v državi.

Gibanje nima vodij niti specifičnih zahtev. Zanimivo pa je, da gibanje, kot poroča Independent, ne pusti, da se začne april, dokler ne bo konec kapitalizma. Tako je danes 40. marec, in ne 9. april.

Gibanje preraslo Francijo
Francija ima sicer dolgo zgodovino protestniških gibanj, a Nuit debout naj bi predstavljal novost. Razširil se je v mesta, kot so Touluse, Lyon in Nantes ter celo preko meje v Bruselj.

Začelo se je 31. marca po protestu študentov in sindikatov, kritičnih do predlaganih sprememb delovnopravne zakonodaje. A ideja za nočna zasedanja na ulicah se je porodila več mesecev prej na pariškem srečanju levičarskih aktivistov.

"Na javnem srečanju februarja nas je bilo okoli 300 ali 400 in spraševali smo se, kako bi res lahko prestrašili vlado. Prišli smo na idejo. Na naslednjem velikem uličnem protestu preprosto ne bomo odšli domov," je dejal 60-letni Michel, nekdanji voznik.

Ljudje prihajajo avtonomno
Od takrat se protestniki zberejo vsako noč. Michel je še dejal, da v Franciji česa takšnega še ni bilo. Vsi ti ljudje, ki vsako noč razpravljajo o tako različnih temah, kot so begunci, stanovanjska problematika ali univerzalni dohodki, pridejo povsem avtonomno, nikakršen sindikat jih k temu ne poziva. Gibanje naslavlja tudi temo izrednih razmer, ki še vedno trajajo po pariških terorističnih napadih novembra lani.

Kot je dejal 35-letni Matthiew, so bile spremembe delovnopravne zakonodaje kaplja čez rob. Po njegovem mnenju se francoski vladi, "ki naj bi bila socialistična", ni uspelo uspešno spopasti s problemi, kot so nezaposlenost in podnebne spremembe. Nasploh je med nočnimi protestniki razširjen občutek, da ji je vlada pod predsednikom Francoisom Hollandom izdala.

Guardian še navaja 26-letno Jocely, nekakšno tiskovno predstavnico gibanja, ki pravi, da obstajajo vzporednice z gibanjema Occupy in ogorčenimi (Indignados). Kot pravi, je ideja, da se pusti vsem, da govorijo. Jocely osebno najbolj motijo izredne razmere, nadzor in spremembe v pravosodnem sistemu.

Vlada in pariške mestne oblasti so previdne glede protestov. Vlada pripravlja določene izboljšave za študente in ostale mlade, s člimer naj bi pomirila ljudi, ki se bodo udeležili novega shoda v soboto, še poroča Guardian.