Predlagani ukrepi zmanjšujejo vlogo sindikatov v majhnih podjetjih, omejujejo odpravnine za nepravično odpuščene delavce, delodajalcem pa omogočajo več neposrednih dogovorov z zaposlenimi o delovnih razmerah. Premier Philippe je reforme označil za ambiciozne, uravnotežene in pravične.

Reforma obsega več deset ukrepov v 200-stranskem dokumentu, ki ga je sestavila ministrica za delo Muriel Pénicaud. Podjetja z do 20 zaposlenimi se bodo po novem lahko o pravilih na delovnem mestu z zaposlenimi pogajala v odsotnosti sindikatov. V podjetjih z do 50 zaposlenimi bodo zaposleni izvolili predstavnika, ki se bo pogajal z delodajalci, prav tako mimo sindikatov.

Nova reforma poenostavlja tudi obrazce za odpustitev in delodajalce razrešuje odgovornosti. Do zdaj so delodajalce kaznovali, če so bile med odpuščanjem storjene tehnične napake. Nepravično odpuščeni delavci imajo po novem eno leto časa za sodno zahtevo odpravnine. Do zdaj so imeli dve leti časa.

Delovna sodišča bodo po novem upravičenost podjetij do odpuščanja - glede na ekonomsko stanje podjetja - ocenjevala glede na državno raven in ne glede na raven Evropske unije. Ukrep bo predvidoma koristil predvsem multinacionalkam, ki bodo tako lažje uravnavale količino zaposlenih v Franciji.

Sindikati pretežno razočarani
Po treh mesecih pogajanj s francosko vlado so sindikati različno sprejeli danes predstavljene reforme. "Obstajajo razlike v stališčih. Mi jih sprejemamo," je ob predstavitvi reform po treh mesecih pogajanj s sindikati dejal premier Philippe.

Vodja največjega francoskega sindikata zasebnega sektorja CFDT-ja Laurent Berger je izrazil razočaranje nad reformo, ki je sicer ena od predvolilnih obljub francoskega predsednika Macrona. Je pa dal vedeti, da članom svojega sindikata ne bo predlagal, naj gredo zaradi reforme na ulice.

Protestov zaradi reforme v svojem sindikatu ne namerava predlagati niti vodja sindikata Delavska moč (FO) Jean-Claude Mailly, ki mu niso všeč nekatere predlagane spremembe. Vlado je pohvalil za socialni dialog. "Zdaj bo potekala javna razprava," je dejal in dodal, da so sindikati opravili svoje delo.

Proteste proti reformi je za 12. september že napovedal sindikat CGT, ki ga podpirajo komunisti. Nekdanji kandidat za francoskega predsednika levičar Jean-Luc Melenchon proteste napoveduje za 23. september.

Zakonodajo poskušali reformirati že predhodniki
Okorno francosko delovnopravno zakonodajo na 3.000 straneh je poskušal spremeniti že Macronov predhodnik Francois Hollande, vendar mu to ni uspelo zaradi nasprotovanja levice, Macron pa ima pri svojih reformah že podporo parlamenta.

Macron: Preobrazba, ne reforme
Macron je pred objavo reforme obljubil zmanjšanje brezposelnosti z 9,5 na sedem odstotkov do leta 2022. Prejšnji teden se je med obiskom Romunije pritožil, češ da "se Francija ne da reformirati, ker francoski moški in ženske sovražijo reforme". Nato je dodal, da Francija potrebuje "preobrazbo", ne pa reforme.

"Smo edino veliko gospodarstvo v Evropski uniji, ki se več kot tri desetletja ni borilo proti množični brezposelnosti," je dejal Macron v pogovoru, ki ga je v sredo pozno zvečer objavila francoska revija Le Point.

Odkar je prevzel položaj 7. maja, mu je močno upadla priljubljenost. Še julija je 57-odstotno podporo, raziskava 27. avgusta pa je pokazala, da ga podpira le še 40 odstotkov vprašanih.

Druga anketa je pokazala, da se 90 odstotkov vprašanih strinja s potrebo po reformi delovnopravne zakonodaje, a jih je 60 odstotkov zaskrbljenih glede Macronovega načrta, še poroča BBC.