Pravno zavezujoča mednarodna pogodba prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkušanje, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter grožnje z njim. Pogodbo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 7. julija 2017 s podporo 122 držav. Glede na to, da večina držav članic Združenih narodov nima jedrskega orožja, je bila potrditev v Generalni skupščini ZN-a pričakovana. Pogodba je bila odprta za podpis do 19. septembra 2017, veljati pa je začela 90 dni po tem, ko jo je Honduras ratificiral kot 50. država.

Zagovorniki pogodbe upajo, da bo imela podoben vpliv kot prejšnje mednarodne pogodbe o kopenskih minah ali kasetnih bombah, torej da bo kopičenje jedrskega orožja postalo enako nesprejemljivo in bo vodilo v spremembo vedenja tudi tistih držav, ki pogodbe niso podpisale. Trdijo, da uporaba jedrskega orožja zaradi njegovih uničujočih posledic v skladu z mednarodnim pravom ni mogoča.

Jedrske države zavezane sporazumu o neširjenju jedrskega orožja

Nasprotniki, med katerimi je tudi nevtralna Švica, se bojijo, da bi lahko oslabila obstoječe mehanizme za razorožitev, kot je pogodba o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968.

Države z jedrskim orožjem, med katerimi so tudi ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija, vztrajajo, da ima to pomembno odvračalno vlogo, ter poudarjajo, da ostajajo zavezane sporazumu o neširjenju jedrskega orožja.