Pogajanja ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije in Nemčije s predstavniki Irana, ki naj bi na sedežu Združenih narodov na Dunaju za zaprtimi vrati potekala dva ali tri dni, so se za prvi dan končala, nadaljevala pa se bodo jutri. Velesile si želijo, da bi s Teheranom dosegli dogovor o bogatenju urana v tujini (v Rusiji in Franciji), kar bi Iranu omogočilo uporabo jedrske energije v miroljubne namene, in časovni načrt o tem.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je dejal, da so se pogajanja dobro začela in da so na prvem srečanju razpravljali o tehničnih vprašanjih, da pa bodo v torek zjutraj nadaljevali pogajanja. El Baradeju je pritegnil tudi Ali Asghar Soltanieh, iranski veleposlanik pri IAEA-ju , ki je dejal, da je tudi Teheran zadovoljen z začetkom pogajanj, o drugih podrobnostih pa ni želel govoriti.

Bi lahko Iran in Francija ogrozila dogovor?
Tik pred začetkom pogajanj na Dunaju se je zapletlo, iz Irana so namreč sporočili, da se ne bodo pogajali s Francijo, saj naj bi se v preteklosti že dogajalo, da v Iran ni dostavila dogovorjenih jedrskih materialov. Ta iranska poteza bi lahko ogrozila pogajanja in dogovor, da bo Iran svoj uran pošiljal v Francijo in Rusijo na dodatno bogatenje. Iz Teherana so že sporočili, da bodo pogajalci vztrajali na svojih stališčih in da bo Iran uran za svoj raziskovalni reaktor v Teheranu bogatil sam, če ne bodo sklenili dogovora o bogatenju urana v tujini.

V skladu z dogovorom iz Ženeve naj bi Rusija in Francija spreminjali nizko obogateni uran v gorivne palice, ki bi jih nato uporabljali v raziskovalnem reaktorju v Teheranu. Tak dogovor naj bi ustrezal obema stranema, saj bi Iran še naprej črpal gorivo, s čimer bi ohranil pravico do bogatenja urana, in zoper njega ne bi bile sprožene sankcije, zahodne države pa bi dobile zagotovilo, da Iran z zalogami urana ne bo proizvajal jedrskega orožja.

Malo obogateni uran, do 20 odstotkov, kakršnega trenutno proizvajajo v jedrskem obratu v iranskem Natancu, se uporablja kot gorivo za jedrske reaktorje, bolj obogateni uran pa se uporablja za zdravstvene reaktorje ali jedrsko orožje.