Papeževe posmrtne ostanke so v ponedeljek zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Hiši svete Marte. V sredo jih bodo prenesli v baziliko sv. Petra, kjer se bodo lahko verniki poslovili od pokojnega papeža.
Pogrebno bogoslužje bo pred baziliko svetega Petra vodil kardinal Giovanni Battista Re. Papeža bodo nato v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike.
Obred prenosa se bo začel ob 9. uri zjutraj, vodil pa ga bo kardinal komornik Kevin Farrell. Sprevod bo po kratki molitvi krenil prek Trga svete Marte na Trg svetega Petra in skozi osrednji vhod vstopil v baziliko svetega Petra.
Vatikan je podrobnosti o pogrebu sporočil po prvi kongregaciji kardinalov po smrti Frančiška, na kateri so se zjutraj zbrali v Vatikanu.
Razglasili vsebino papeževe oporoke
Po smrti papeža Katoliška cerkev ostane brez vodstva, tekoče posle pa prevzame zbor kardinalov, ki ureja pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega papeža.
V ponedeljek zvečer je bila na Trgu sv. Pavla prva javna molitev za pokojnega 88-letnega papeža Frančiška. Molitev rožnega venca je vodil italijanski kardinal Mauro Gambetti.
V ponedeljek zvečer je potekal tudi obred, na katerem je kardinal komornik Kevin Farrell uradno potrdil papeževo smrt. Prav tako so sporočili, da je papež umrl zaradi možganske kapi, poročilo pa omenja tudi številne papeževe zdravstvene težave, kot so pljučnica, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.
V Vatikanu so sporočili tudi vsebino papeževe oporoke. Frančišek je v njej znova potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Velike, in sicer na preprost način, njegovo zadnje počivališče pa naj nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena: Franciscus.
Zadnje počivališče več papežev
Bazilika Marije Velike je ena od štirih papeških bazilik v Rimu. Cerkev, ki je od Vatikana oddaljena nekaj več kot štiri kilometre, je bila Frančišku ljuba zaradi njegove pobožnosti do Device Marije. V cerkvi je molil pred in po vsakem svojem potovanju, tam je opravil tudi prvo jutranjo molitev po imenovanju za 266. papeža Katoliške cerkve.
Bazilika, ki je v italijanščini znana kot Santa Maria Maggiore, je bila zgrajena leta 432, dve leti pozneje jo je Devici Mariji posvetil papež Sikst III. Je edina bazilika v Rimu, ki je ohranila prvotno zgodnjekrščansko strukturo, čeprav je bila pozneje velikokrat dopolnjena.
V baziliki je pokopanih sedem papežev in več verskih osebnosti. V njem je pokopan tudi baročni kipar in arhitekt Gian Lorenzo Bernini.
Zadnji papež, ki je bil pokopan zunaj Vatikana, je bil Leon XIII., ki je umrl leta 1903.
Škof Štumpf pričakuje kratek konklave
Glede naslednika Frančiška je koprski škof dejal, da osebno nima favorita. Želi si predvsem, da bi Bog čim prej namenil novega pastirja cerkve, za kar tudi verjame, da se bo zgodilo. Kdo bi lahko postal novi papež, ni želel napovedovati. Ugibanj, da bi lahko prišel z azijske ali afriške celine, pa "ne ocenjuje kot pretirano revolucionarne".
"Namigi so čisto normalni. Vemo, kje so težišča cerkve danes. To ni več Evropa, to so azijske dežele," je dejal Štumpf. Spomnil je tudi na katoliške kristjane v Severni Ameriki in Afriki, ki jo je ocenil za zelo močno. "Ne samo, kar se tiče porasta števila vernikov, ampak tudi kulturološko in teološko," je dodal.
Frančiškov naslednik bo imel veliko obveznosti in izzivov. Čakajo ga številni obiski, ne le vernikov, temveč tudi svetovnih voditeljev, pravi škof Štumpf. "Potovati bo moral do teh svetovnih voditeljev, pri katerih zdaj trepetamo, kaj nam bodo ušpičili. Nagovoriti bo moral te voditelje," je dejal
Kot je še opozoril, svet trepeta v krču mnogih vojn, napetosti in konfliktov. "Kar papež pove, kako ta sporočila podaja, h komu gre, vse to odmeva v svetovni javnosti in ima tudi določene posledice," je še opozoril škof Štumpf.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje