Echeverrio krivijo za poboj študentov v Mexico Cityju, ki se je v zgodovino zapisal kot pokol Tlatelolco po imenu trga, kjer je bil krvav obračun. Oblasti so trdile, da je bilo ubitih med 30 in 40 ljudi, medtem ko aktivisti menijo, da jih je bilo najmanj desetkrat več. V tistem času je bil Echeverria notranji minister, dve leti pozneje pa je postal predsednik.

85-letni nekdanji predsednik, ki ne dvomi o svoji nedolžnosti, je od konca lanskega leta v hišnem priporu. Po srčnem napadu je bolj slabega zdravja. Junija lani je sodišče ovrglo obtožbe o genocidu, vendar se je tožilstvo pritožilo. Sodišče je tokrat odločilo, da je šlo za genocid, vendar pa je sodnik dejal, da ni prav nobenih dokazov, ki bi pokol povezovali z Echeverrio. Ob tem je sodnik ukazal še preklic hišnega pripora.

Krvavi uvod v olimpijske igre
Pokol se je zgodil deset dni pred olimpijskimi igrami v mehiški prestolnici, ko so študenti na protestih zahtevali demokratične reforme v državi in konec avtoritarnega režima, oblasti pa si niso želele, da bi demonstracije zasenčile svetovni športni dogodek. Pred pokolom so Mexico City že nekaj mesecev pretresali politični nemiri, ki so bili odraz študentskih uporov po vsem svetu.

S tanki nad protestnike
Čez dan, 2. oktobra 1968, se je na ulicah Mexico Cityja zbralo 15.000 študentov, ki so protestirali, potem ko je vojska zaradi prejšnjih protestov konec septembra zasedla študentsko naselje in pretepla ter aretirala tamkajšnje študente. Zvečer je na trgu ostalo še okoli 5.000 protestnikov, ki so jih počasi obkolile policijske in vojaške enote ob podpori oklepnikov in tankov.

V sledečem obstreljevanju množice protestnikov je bilo poleg študentov ubitih tudi veliko ljudi, ki so se po naključju znašli na prizorišču. Poboji so se nadaljevali še v noč, trupla pa naj bi odpeljali kar v smetarskih tovornjakih. Oblasti so pozneje krivdo za obračun pripisale provokacijam oboroženih protestnikov, ki naj bi prvi začeli streljati.

G. V.