"Tako nemška vlada kot jaz želimo, da Nato čimhitreje pripravi poročilo, ki bo temeljito in jasno pojasnilo potek dogodkov kot tudi to, ali so bili med žrtvami civilisti," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel, ki bi ji na domačih tleh nova afera zelo škodila. Glede na nedavni poraz stranke konservativnih krščanskih demokratov na deželnih volitvah je lahko resno ogrožen kanclerski stolček nemške prve dame na parlamentarnih volitvah 27. septembra, piše The Times.

Petkov napad v pokrajini Kunduz je odredil poveljnik nemških enot, saj so talibani ukradli dve cisterni z gorivom, ki sta bili namenjeni ravno nemškim enotam Isafa v Kunduzu. Pri tem se je ena cisterna zagozdila v blato. Ko so jo hoteli izvleči, se je tam že zbrala skupina domačinov. "Ko so jim začeli vojaki deliti gorivo, je bila cisterna bombardirana," je dogodke opisal tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid. Kot je sporočil guverner pokrajine Kunduz, je bilo ubitih najmanj 90 ljudi, med njimi vsaj šest civilistov.

"Fotografije so bile zrnate"
Merklova je podala izjavo o "temeljiti" preiskavi šele po tem, ko je Washington Post objavil novico, da je nemški poveljnik ravnal po ukazu Natovih sil, ki so imele en sam dokaz o tem, kaj se dogaja na kraju dogodka. Napad je nemški poveljnik odredil na podlagi ene slike, ki so jo posneli iz ameriškega letala, na fotografiji pa je bila cisterna, obkroženo s skupino ljudi. Zdaj predstavnik ameriške vojske Gregory Smith trdi, da so bile fotografije zrnate in da poveljnik ni mogel videti, da so med talibani tudi civilisti. "Jasno je bilo, da so naše čete v nevarnosti ... Stojim za odločitvijo našega poveljnika," pa je izjavil nemški minister za obrambo Franz Josef.

Svetovna javnost obsodila napad
Svetovna politična elita je napad označila za "veliko napako". Ameriški generalni sekretar Stanley McChrystal je v novih navodilih za ravnanje Nata že odredil, da mora biti glavno vodilo operacij zaščita civilistov.

"Ne morem razumeti, kako se lahko bombe mečejo tako zlahka in hitro ... Tudi v Natu morajo vendar obstajati neka pravila ... Tudi če je bil tam le en civilist, operacije ne bi smelo biti," je dejal vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn. "To je velika tragedija. Mislim, da jo je treba nemudoma preiskati," pa meni evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Walder.

Žbogar: O novi misiji Slovenije v Afganistanu še nismo govorili
Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je poudaril, da je "javnost v vseh državah vse bolj kritična, a kljub temu moramo javnost prepričevati, zakaj smo v Afganistanu, zakaj je to pomembno". Razloga za prisotnost tujih sil v Afganistanu sta po Žbogarjevih besedah vsaj dva: "Prvič, zaradi človekovih pravic, ki so za EU zelo pomembne. Drugič, to je država, ki se postavlja, in pomembno je, da ji EU pomaga, da se bo postavila na lastne noge, tako da ne bo predstavljala grožnje mednarodnemu miru in s tem miru v EU-ju."

EU ima v Afganistanu policijsko misijo 400 policistov. V omenjeno misijo ni vključena Slovenija. "Apel na države s strani EU-ja je bil, da naj razmislijo o dodatnih prispevkih za to misijo. Slovenija ne sodeluje v tej misiji in o tem za zdaj na vladi nismo govorili."

Slovenski vojaki tudi na afganistanskih volitvah
Sicer je trenutno v Afganistanu 83 slovenskih vojakov, od tega trije v poveljstvu mednarodnih sil Isaf v Kabulu, drugi pa delujejo na območju Herata na zahodu države. Njihove naloge so varovanje oporišča v Heratu, patruljiranje v okolici in spremljanje vozil na ožjem območju Herata, nekateri pa sodelujejo tudi pri usposabljanju afganistanske vojske. Dodatnih petnajst vojakov je slovenska vojska namenila za pomoč pri nedavnih predsedniških volitvah v Afganistanu. Če bo potreben drugi krog, ki bo najverjetneje oktobra, bo omenjena skupina Afganistan zapustila šele tedaj, preostali člani slovenskega kontingenta pa bodo še naprej opravljali svoje običajne naloge.

Gerhard Schröder: Ne moremo biti večno v Afganistanu.
Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je ob tem poudaril, da "ne moremo večno ostati v Afganistanu". Najustreznejši rok, do katerega bi morale tuje enote zapustiti državo, je po njegovem mnenju leto 2015. "Afganistanskemu predsedniku pa moramo dati jasno vedeti, da se ne more večno zanašati na nas," je še dejal Schröder. Velika Britanija ima v Afganistanu 9.000 vojakov, Nemčija 4.200.

Konferenca o odhodu mednarodnih sil iz Afganistana
Ob včerajšnji razglasitvi delnih rezultatov predsedniških volitev, po katerih za zdaj vodi Hamid Karzaj, je britanski premier Gordon Brown že najavil nova pogajanja z afganistanskim vrhom o ohranjanju miru v državi. Po pogovoru z nemško kanclerko Merklovo v Berlinu je sklenil, da bi bila mednarodna konferenca nujno potrebna za zagotovitev "ustrezne podpore". Merklova je na konferenci še dejala, da bi morale predsedniške volitve v Afganistanu voditi v prehodno obdobje, da bi afganistanska vlada začela prevzemati odgovornost za varnost v državi, tuje sile pa se pripravljati na umik.