Čeprav spomeniki častijo pomembno vlogo Rdeče armade v strmoglavljenju nacističnega režima, pa mnoge Poljake bolj kot na drugo svetovno vojno spominjajo na obdobje po njej, ko je sledilo več desetletij sovjetske nadvlade.

"Ni razloga, da bi častili spomenike sovjetski Rdeči armadi, ki je dvakrat napadla Poljsko, in je odgovorna za številne povojne zločine," je razlog za odločitev o premestitvi spomenikov v mesto Borne Sulinowo povedal vodja poljskega državnega inštituta za ohranjanje nacionalnega spomina (IPN) Pawel Ukielski.

Projekt je del nove politike vladajoče konservativne Stranke zakon in pravičnost (PiS), ki od zmage na lanskih parlamentarnih volitvah skuša izbrisati vse sledi komunističnega obdobja.

Kot zagotavlja Ukielski, bodo vojni spomeniki na pokopališčih ostali nedotaknjeni. "Poljska bo še naprej z vsem spoštovanjem varovala grobove sovjetskih vojakov, ki so padli med vojno," je izpostavil, zaradi česar se tudi niso posvetovali z ruskim veleposlaništvom.

Dve razlagi dogovora
Tiskovna predstavnica ruskega veleposlaništva v Varšavi Ekterina Glazova je dejala, da je Poljska v skladu z dvostranskim sporazumom z Rusijo iz leta 1994 dolžna zaščititi vse vojne spomenike, a Poljska trdi, da to velja samo za pokopališča, čemur pa oporekajo v Moskvi, kjer menijo, da sporazum pokriva vse vojne spomenike na poljskem ozemlju.

Poljske oblasti so že lani poskrbele za razburjenje v Moskvi, ko so odstranile spominsko ploščo sovjetskemu generalu Ivanu Černjakovskemu v Pjenjenžnu na severu Poljske, kjer je umrl med bojem proti nacistični vojski februarja leta 1945.

Sovjetska zveza je med drugo svetovno vojno izgubila kar 20 milijonov svojih ljudi, kar je največ med vsemi državami, zato Moskva v teh spomenikih vidi pričevalce lastnega žrtvovanja za osvoboditev Evrope izpod nacistične okupacije.

Vseeno so za nekatere Poljake ti spomeniki opomin na leto 1939, ko sta Stalin in Hitler sočasno napadla Poljsko, ki je pod sovjetskim jarmom ostala do padca komunizma leta 1989.

"Izobraževalni park bo te spomenike pokazal znotraj resničnega konteksta," je dejal Andrej Zawistowski, ki vodi oddelek za izobraževanje pri IPN-ju. "Izobraževalni parki in institucije takega tipa obstajajo tudi v drugih državah, kot so Litva, Madžarska in celo Rusija," je dodal.