"Odločil sem se podpisati zakon in ga tudi poslati na ustavno sodišče," je novinarjem v Varšavi dejal Duda in dodal, da njegova odločitev "varuje interese Poljske, njihovo dostojanstvo in zgodovinsko resnico" in hkrati "naslavlja občutljivost tistih, za katere je vprašanje zgodovinskega spomina na holokavst izjemno pomembno, še posebej tistih, ki so preživeli, in tistih, ki svetu lahko povedo o tej preteklosti in svojih izkušnjah".

O zakonu, ki je najbolj razburil Izrael, kritizirali pa so ga med drugimi tudi v ZDA in Nemčiji, bodo končno presojo podali poljski ustavni sodniki, ki bodo ugotavljali, ali je skladen z ustavno zagotovljeno svobodo govora. Ustavno sodišče bo sicer o zakonu odločalo šele po njegovi uveljavitvi.

Sporni zakon o holokavstu med drugim prepoveduje označevanje nacističnih koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno, ki so delovala na tleh današnje Poljske, za poljska taborišča in tudi navedbe, da naj bi Poljaki med vojno sodelovali z nacisti pri iztrebljanju Judov. Kršilce bodo lahko doletele visoke denarne kazni ali celo tri leta zapora.

Protest Izraela
Zakon je nemudoma sprožil proteste iz Izraela, saj da odpira vrata za zanikanje prave zgodovine. Med drugim naj bi omogočal kazenski pregon preživelih holokavsta, ki bi na primer pričali o sodelovanju posameznih Poljakov pri ubijanju ali pri predajanju Judov Nemcem. V Varšavi sicer zatrjujejo, da ni tako.

Duda je poudaril, da Poljska kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato kot taka tudi ni mogla biti soudeležena pri holokavstu. Kot je še vztrajal, se imajo Poljaki pravico zaščititi pred lažnimi podtikanji. Temu služi ta zakon in zato ga bo podpisal.

Izrael je tudi po podpisu poljskega zakona o holokavstu izrazil upanje, da bo Poljska sprejela amandmaje k zakonu.

"Upamo, da bomo v obdobju do odločitve sodišča dosegli dogovor o spremembah in popravkih. Izrael nadaljuje komunikacijo s poljskimi oblastmi in je že izrazil zadržke glede novega poljskega zakona," je v sporočilu za javnost zapisalo izraelsko zunanje ministrstvo.

Da se bodo obrnili na poljsko ustavno sodišče, so še pred podpisom zakona napovedali tudi v Evropskem judovskem združenju (EJA). Vodja EJA-ja, rabin Menachem Margolin, je ob tem tudi dejal, da je pisal voditeljem institucij EU-ja in jih zaprosil, naj javno okarajo poljsko vlado.