redstavila osnutek zakona, s katerim bi zmanjšala pristojnosti Nacionalnega sveta za pravosodje. Sodstvo odgovarja, da predlog ni v skladu z ustavo in demokratičnimi načeli.

"Sodišča lahko hitro postanejo igrača v rokah politikov," je v odprtem pismu na nedavnem zasedanju sodnikov v Varšavi kolege posvarila predsednica vrhovnega sodišča Małgorzata Gersdorf: "Kar je doslej bila grožnja, zdaj postaja resničnost." Sodniške kolege je po poročanju Guardiana pozvala, naj v boju proti vladnim predlogom tvegajo tudi svoje položaje. "Nobena bitka se ne konča brez žrtev in med njimi se bo najbrž znašel tudi kdo izmed nas," je zapisala in dodala, da morajo biti sodniki pripravljeni tudi na disciplinske ukrepe. "Morate pokazati, da smo proti potiskanju demokratične države v pozabo."

Bo sodnike odslej imenoval parlament?
Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) namreč želi spremeniti obstoječi sistem sodstva in zmanjšati neodvisnost Nacionalnega sveta za pravosodje, v katerega pristojnosti je imenovanje sodnikov do zdaj in na katerega delo vlada ni imela nobenega vpliva. Vlada zdaj predlaga, da bi bila 90 dni po uzakonitvi novega predloga razveljavljena delovna razmerja vseh sodnikov Nacionalnega sveta, nove sodnike pa bi imenoval poljski parlament. Predsednik parlamenta bi imel pri izbiri sodniških kandidatov diskrecijsko pravico.

Predlog vlade bi Nacionalni svet za pravosodje razdelil na dve zbornici, eno s predstavniki sodstva, ki v zdajšnjem svetu predstavljajo večino, in drugo s političnimi predstavniki, pri čemer bi se morali obe strani strinjati glede imenovanj in razrešitev, politični predstavniki pa bi imeli pravico veta na odločitve sodstva.

"Predlog vlade bo instrument, s katerimi bodo zagotovili imenovanje "pravih" sodnikov, ki ne bodo preveč kritični do oblasti in njenega političnega programa," opozarja profesorica na Poljskem inštitutu za pravne vede Ewa Łętowska, nekdanja sodnica tako na poljskem ustavnem kot tudi na vrhovnem upravnem sodišču.

Vlada proti korporativnim interesom sodstva
Vlada opisuje predloge kot spodbujanje demokracije in neodvisnosti, saj naj bi v dosedanjih imenovanjih prevladovali korporativni interesi sodstva. "Objektivnost pri izbiri članov sveta ter neodvisnost od korporativnih interesov bo zagotovljena le, če jih bo izbiral sejm (spodnji dom poljskega parlamenta), ki je mandat pridobil v demokratičnih volitvah. Podoben sistem uspešno deluje v Španiji," je v izjavi zapisalo poljsko pravosodno ministrstvo.

Poljsko pravosodno ministrstvo je zakon predstavilo v četrtek, Nacionalni svet za pravosodje pa ima le do torka čas za uradni odziv na vladni predlog. V ostri izjavi je svet predloge že označil za "očitno in ogabno neskladne s poljsko ustavo". Predsednik Nacionalnega sveta za pravosodje ter vrhovni sodnik Dariusz Zawistowski je poudaril, da je svet neodvisen organ, ki je bil za zagotavljanje neodvisnosti sodstva ustanovljen leta 1989, saj je bilo v komunističnih časih vse podrejeno vodilni stranki. "Kadar parlament izbira člane sveta, funkcija varovanja ustave postane čista fikcija. Formalno rečeno, bi ostali brez neodvisnega sodstva."

Dolgotrajna nesoglasja med poljsko vlado in sodstvom
Sporni vladni predlogi so zadnji kamen spotike v dolgotrajni bitki med poljsko vladajočo stranko in poljskim sodstvom. Kmalu po nastopu mandata leta 2015 je vlada namreč združila pisarni generalnega pravobranilca in pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra, kar nekateri analitiki vidijo kot poskus vladnega izvajanja političnega pritiska na sodnike.