"Duhovnik je prišel v hišo s svečami, z blagoslovljeno vodo in olji za maziljenje. Moral sem poklekniti in držati v rokah sveče," se spominja danes 25-letni Ade. Svojega polnega imena noče razkriti. "Vztrajno je z vročičnim glasom klical: 'Pridi ven! Pridi ven! Pridi ven!' Potem so mi dovolili, da se vrnem v Cerkev, a sem se moral pretvarjati, da sem heteroseksualen."

V državi, kjer se homoseksualnost kaznuje z do 14 leti zaporne kazni, ni nobeno presenečenje, da se številni Adejevi prijatelji - ki so, tako kot on, istospolno usmerjeni, a tudi verniki - v velikem loku izogibajo Cerkve zaradi strahu, da bi jih izdali. A morda se jim kmalu obeta alternativa. Ade pomaga pri oživljenju verskega zatočišča zase in za prijatelje.
Je namreč del ekipe, ki ponovno odpira Hišo mavrice, edino gejevsko cerkev v državi, ki so jo morali leta 2008 zapreti po lovu na čarovnice, ki so ga zakuhali prispevki v tamkajšnjih časopisih.
Osovražene mavrične zastave
Častititi Rowland Jide Macaulay, gejevski duhovnik, ki je ustanovil Cerkev, je na čelu vrnitve, čeprav sam ostaja v prostovoljnem izgnanstvu v Londonu. "Religija je hrbtenica življenja v Nigeriji, zato si vsi želimo v cerkev," pravi. "A nočemo lagati Bogu, kdo smo." Macaulay je Hišo mavrice ustanovil leta 2006, ko je odkrito opravljal nedeljsko bogoslužje v neki lagoški hotelski avli, ovenčani z mavričnimi zastavami.
Javnost je protestirala in brutalno pretepla člane občestva, ko so ti zapuščali cerkev. Macaulay je po grožnjah s smrtjo pobegnil v Veliko Britanijo. Letos je zbral manjšo ekipo, v kateri Ade deluje kot njegov lokalni vodja v Lagosu. Kot prostovoljec je Ade konec prejšnjega meseca v svoji hiši začel voditi molitve in biblijske študijske skupine. Če bo dovolj varno, bodo spet ustanovili tudi Cerkev.
Vseafriški projekt?
Projekt bi se lahko razširil tudi prek meja afriške države z največ prebivalci. Macaulay je nedavno izbral lokalnega vodjo v Akri, prestolnici bližnje Gane. Nanj so se obrnili tudi iz Ruande in Zimbabveja. Verske skupine so osrednje v nigerijski neslavni kulturi homofobije. V zadnjih desetletjih je na jugu Nigerije in drugod po Afriki vzcvetelo binkoštništvo (pentecostalism), evangelijska šola krščanstva, ki naj bi se pred stotimi leti začela v Ameriki.

"Velikanske cerkve" v Lagosu in okolici lahko ob enem samem obredu sprejmejo na desettisoče vernikov. Binkoštni pastorji pogosto vidijo v gejevski sli delo demonov. "Morda začnete neobvezno, a ko enkrat padete v to, vas bo obsedel duh," trdi Emmanuel Owoyemi, pastor iz Lagosa.

Smrt za istospolni seks
Medtem pa je na pretežno muslimanskem severu Nigerije 12 zveznih držav v zadnjem desetletju prevzelo šeriatsko pravo. Za istospolni odnos je zagrožena smrtna kazen, čeprav do zdaj še niso izvršili nobene kazni. Protigejevski zakon o porokah, po katerem je zagrožena zaporna kazen za vsakogar, ki le prisostvuje gejevski poroki, nigerijski parlament obravnava od leta 2009.
Biti gej je po večjem delu afriške celine hud prekršek. Ugandski parlament še vedno razpravlja o predlaganem zakonskem osnutku, po katerem je v nekaterih primerih zagrožena smrtna kazen. Malavijski predsednik je lani šele po mednarodnih pozivih pomilostil gejevski par, obsojen na 14 let zaporne kazni.

Poleg tega, da so se znašli na napačni strani zakona, številni homoseksualni Nigerijci pravijo, da je izključenje iz Cerkve eden najhujših kazni pri njihovi spolni usmerjenosti. "Vzgojili so nas, da moraš pripadati neki veroizpovedi. Zdi se nam, da če ne gremo v cerkev, Bog ne bo uslišal naših molitev," razlaga mladenič iz nigerijske prestolnice Abudže. "Ko sem nedavno povedal prijatelju, da sem v finančni stiski, me je vprašal, kdaj sem šel nazadnje v cerkev."
Istospolnim vstop prepovedan
V z nafto bogati Nigeriji, kjer korupcija mnoge oropa tudi osnovnih sredstev, verske skupine ponujajo več kot le duhovno pomoč. Muslimanska gibanja kot Izala na severu gradijo šole, medtem ko južne binkoštne skupine vodijo univerze. "Do vseh teh ustanov nam je dostop onemogočen," pove mladenič.
Nekateri trdijo, da afriška homofobija počasi izgublja svoj zagon. Marc Epprecht, strokovnjak za spolnost v Afriki s kanadske Queen's University, pravi, da se vse več skupin za varstvo gejevskih pravic po Afriki postavlja zoper negativne stereotipe. Ob tem dodaja, da kljub slabemu glasu afriška homofobija ni izrazito močnejša kot v revnih ali patriarhalnih delih Bližnjega vzhoda in Južne Amerike.

A Macaulay tokrat ne namerava tvegati. Maše so na skrivnih lokacijah. Nobenih neznanih prišlekov ne sprejemajo. Sam še naprej pridiga iz Londona prek YouTuba - meni, da bi bila vrnitev domov nespametna. "Izučilo nas je," pravi. "Razmere so sovražne."