Trenutni sistem ni trajnosten in ne bo končal lakote, če se radikalno ne spremeni, je glavno sporočilo poročila o hrani in kmetovanju, ki je nastajalo dve leti, pri študiji pa je sodelovalo 400 strokovnjakov iz 35 držav.

Poročilo poudarja spremembe kmetijskega sektorja, ki naj bi se bolj posvetil težavi podhranjenosti, predlaga pa tudi omejevanje hrane, pri pridelavi katere se porabi veliko virov, in minimaliziranje odpadkov pri pridelavi hrane, poroča BBC.

Vedno več ljudi bo živelo v mestih
"Vemo, da bo čez 20 let na svetu približno 8,3 milijarde ljudi. Vemo, da bo takrat od 65 do 70 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih. Vemo, da svet postaja uspešnejši in da bo povpraševanje po osnovnih dobrinah – hrani, vodi in energiji – vedno večje," pravi glavni znanstveni svetovalec britanske vlade John Beddington.

"Imamo 20 let, da pridelamo 40 odstotkov več hrane, 30 odstotkov več pitne vode in 50 odstotkov več energije. Ne moremo čakati 20 let ali celo 10 let – to je res nujno," je opozoril.

Sistem proizvodnje hrane bo treba spremeniti, da bo proizvedel ne le več hrane, temveč jo bo proizvajal bolj trajnostno. Delna sprememba sistema ne bo dovolj, potreben je radikalen poseg, pravijo znanstveniki.

Novih tehnologij ne gre izključevati
Še en kazalec neučinkovitosti obstoječega sistema, da bi poskrbel za zdravje in dobrobit svetovnega prebivalstva, je približno milijarda ljudi, ki jedo preveč in so zato pretežki.

Poročilo omenja, da bi lahko vlogo igrale nove tehnologije, kot so genetska modifikacija, kloniranje in nanotehnologija, a priznava odpor do uporabe spornih tehnologij.