Največ ljudi strada v t. i. deželah v razvoju, a lakota ni omejena le na njih. Foto: EPA
Največ ljudi strada v t. i. deželah v razvoju, a lakota ni omejena le na njih. Foto: EPA

Svetovni dan hrane se od leta 1979 zaznamuje vsako leto 16. oktobra, na dan, ko je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO).

Lea Salonga
V Rimu svetovni voditelji in estradniki, kot je filipinska pevka Lea Salonga, opozarjajo, da okoli milijarda ljudi po svetu dnevno nima dovolj hrane. Foto: EPA
Samooskrba s hrano

Ob svetovnem dnevu hrane v Rimu poteka srečanje odbora Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), ki se ga udeležujejo predstavniki mednarodnih organizacij, vlad in prvič tudi civilne družbe.

Združeni narodi želijo z geslom "Združeni proti lakoti" opozoriti, da se lahko proti lakoti borimo le tako, da se poveča proizvodnja hrane na vseh ravneh - lokalno, regionalno in globalno.

LAKOTA TUDI V SLOVENIJI
Lakota ni težava samo revnih v t. i. tretjih državah in državah v razvoju, pač pa tudi socialno ogroženih v Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike EU-ja ministrstvo za kmetijstvo razdeljuje pomoč v hrani najrevnejšim prebivalcem v Sloveniji. Letos bo razdeljenih okoli 5.000 ton osnovnih živil - mleka, moke, testenin, riža in sladkorja - v skupni vrednosti nekaj več kot 2,6 milijona evrov.


Do leta 2050, ko naj bi bilo na svetu devet milijard prebivalcev, bi morali, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo, svetovno proizvodnjo hrane povečati za 70 odstotkov. Zaradi omejenega dostopa do kmetijskih zemljišč bo treba povečati hektarske donose. Mednarodna skupnost rešitev vidi v trajnostni rabi zemljišč, za drastično povečanje pridelave hrane pa je treba združiti ustrezne politike in uporabiti primerne tehnologije

Prvi razvojni cilj tisočletja, ki so si ga v okviru ZN-a zadale razvite države, je, da do leta 2015 izkoreninijo skrajno revščino, vendar zadnji podatki niso spodbudni. Pred štirimi leti je bilo na svetu 800 milijonov lačnih ljudi, številka pa je zdaj narasla na že milijardo ljudi, ki nimajo rednega dostopa do hrane. Razmere je v zadnjih dveh letih še poslabšala svetovna finančna kriza.

Vodilni svetovni ekonomisti ob tem ugotavljajo, da je k (ne)dostopnosti hrane, zlasti v deželah v razvoju, in dvigu cen hrane po vsem svetu močno prispeval razmah gojenja rastlin za biogorivo, kar je še poglobilo svetovno prehransko krizo. Pri tem opozarjajo na odgovornost članic Evropske unije, ki so povzročile povečanje povpraševanja po biogorivih s svojim obveznim ciljem najmanj 10 odstotkov biogoriv v gorivih za prevoz do leta 2020. Biogoriva prihajajo večinoma iz dežel v razvoju in Latinske Amerike.

Svetovni dan hrane se od leta 1979 zaznamuje vsako leto 16. oktobra, na dan, ko je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO).

Samooskrba s hrano