V kampanjo za spremembo zakonodaje o splavu se je vključila tudi Cerkev, kar je mnoge razburilo.

Dve desetletji po razpadu Sovjetske zveze sta večja dostopnost do kontracepcijskih sredstev in vnovičen vzpon vere vplivala na upad števila splavov, vendar umetna prekinitev nosečnosti še vedno ostaja najpogostejša metoda za nadziranje rojstev v Rusiji. Stopnja splavov - 1,3 milijona na leto oziroma 73 splavov na 100 rojstev leta 2009 - je najvišja na svetu.

Z močno podporo Ruske pravoslavne cerkve poteka v Rusiji kampanja za zaostritev zakonodaje na področju splava in za spremembo odnosa javnosti do tega občutljivega vprašanja, ki je v glavnem dediščina sovjetskega obdobja. Sovjetska zveza je bila prva država na svetu, ki je uzakonila pravico do splava, in sicer leta 1920. Josef Stalin je, da bi pospešil rodnost, leta 1936 prepovedal splav, ki je bil nezakonit do leta 1955, še dve leti po diktatorjevi smrti.

Rusija se danes spoprijema z upadom števila rojstev in z visoko stopnjo smrtnosti, povedano na kratko - Rusi umirajo dvakrat hitreje, kot se rojevajo. Če se bo to nadaljevalo, bo po projekciji Združenih narodov število ruskega prebivalstva z današnjih 143 milijonov do leta 2050 upadlo skoraj za petino, na 116 milijonov.

Rešitev je v izobraževanju
Skupine za pravice žensk so ogorčene nad vlogo, ki jo pri spreminjanju ruske zakonodaje igra Pravoslavna cerkev. Vztrajajo pri tem, da mora ostati splav možnost izbire za žensko, pri čemer se zavedajo visokih številk v statistiki, a menijo, da bi morali to reševati predvsem z izobraževanjem o spolnosti.

Največ razprave je sprožil člen, po katerem bi splav dovolili do 12. tedna nosečnosti, uveljavili enotedensko čakalno dobo za posvetovanja, ženske po šestem tednu nosečnosti pa bi si morale po ultrazvoku obvezno ogledati svojega otroka, poslušati bitje njegovega srca in se nato posvetovati o nadaljnjih korakih.

"Naša dva glavna razloga sta dva, da Rusija izumira in naša verska tradicija. Ne smemo pozabiti svoje vere," je dejala vodja odbora za družinska vprašanja Jelena Mizulina, ki je pomagala pri pripravi novega predloga zakona. "Kljub dolgotrajnemu obdobju komunizma je to še zmeraj umor, kršitev desetih zapovedi," je pojasnila Mizulina. Po mnenju Mizuline demografska kriza v Rusiji zahteva nujne ukrepe. "Ameriki ne grozi izumrtje, zato je lahko bolj popustljiva," je še dejala.

Strah pred priseljevanjem
Ruska vlada si močno prizadeva izboljšati demografsko sliko in vplivati na pospešitev rodnosti. Kremelj tako redno prireja sprejeme za velike družine, daje podporo staršem z več kot enim otrokom in celo daruje avtomobile tistim ženskam, ki rodijo na državni praznik. A strokovnjaki opozarjajo, da je negativen demografski trend mogoče spremeniti le s priseljevanjem, ki pa bi lahko imelo usodne posledice zaradi etničnih napetosti v državi.

Zaradi bojazni, da bi demografsko luknjo zapolnili večinoma muslimanski priseljenci s Kavkaza in iz Srednje Azije, se je v oblikovanje rodnostne politike intenzivno vključila tudi Cerkev. Ena od vplivnejših osebnosti, ki podpira cerkvena stališča, je tudi prva dama Svetlana Medvedjeva, katere Fundacija za družbene in kulturne pobude je julija organizirala enotedensko kampanjo pod sloganom "Dajte nam življenje".

Ta in druge podobne kampanje so naletele na oster odziv skupin za človekove pravice in za pravice žensk. Kar 150 takih skupin je podpisalo peticijo proti novim ukrepom in mnoge so organizirale shode v Moskvi. "Zakaj bi neki duhovnik odločal, kaj naj storim s svojim telesom," se je vprašala 31-letna feministka Dina Orlova, ki odločno nasprotuje, da bi v odboru, ki pripravlja novo zakonodajo, sedeli tudi duhovniki.

Toda Cerkev zatrjuje, da so prebivalci pripravljeni na omejitve pri pravici do splava. "Obnašanje se hitro spreminja, in to bi se moralo odražati v politiki in v zakonih," je dejal cerkveni tiskovni predstavnik Vsevolod Čaplin. Nasprotniki splava so julija že dosegli prvo zmago, ko so poslanci potrdili zakon, da morajo oglase za splav spremljati zdravstvena opozorila.

So pa iz zakona izpustili predloge, da bi se morala dekleta, mlajša od 18 let, posvetovati s starši, da bi morale žene pridobiti dovoljenje od soproga in da bi morala država prekiniti podporo za splav, saj so bili ti ukrepi nepriljubljeni v javnosti, je pojasnila Mizulina, ki pa enega od naslednjih korakov vidi v prepovedi tako imenovane "jutranje tabletke", ki je po njenih besedah "strup".

Seksualna revolucija 30 let pozneje
Skupine za pravice žensk opozarjajo, da porast števila splavov, ko je bil ta prepovedan. "Morali bi pogledati v zgodovino. Če ženska noče otroka, bo nosečnost prekinila tudi z obešalnikom," je dejala Jerofejeva, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja ustanovila neprofitno organizacijo, ki spodbuja izobraževanje o spolnosti. "Ženske niso dolžne državi in ne rojevajo kot stroji," je bila jasna.

Velik problem je prav v ozaveščenosti in številnim Rusinjam se je še vedno nerodno posvetovati z ginekologom ali govoriti o spolnosti, še posebej s starši. "Naša seksualna revolucija je prišla 30 let pozneje kot na Zahodu in je zadevala le majhen sloj žensk," je povedala strokovnjakinja za vprašanja spolnosti, Irina Kosterina.