Kot je znano, je tudi zaradi te sporne naložbe padla predprejšnja desničarska vlada Schuessla. Pred dnevi so aretirali enega izmed posrednikov nakupa, ki je osumljen, da je s podkupninami posredoval pri poslu. Gre za moža nekdanje ministrice Schuesslove vlade.

Drastično povečanje stroškov
Zdaj pa se lomijo kopja ob potrjevanju varčevalnega državnega proračuna, med katerim se je izkazalo, da letala dobesedno požirajo denar in da so stroški njihovega vzdrževanja dvakrat višji od načrtovanega. Zato bodo morali skrčiti marsikaj drugega – znotraj in zunaj postavk za obrambo.

Zdajšnja velika vladna koalicija, ki brez še večje škode ni mogla pretrgati pogodbe z dobavitelji, je izposlovala dobavo 15 namesto prvotno naročenih 18 letal. Leta 2010 bodo predana še zadnja letala, njihovo vzdrževanje pa se bo vsako leto skokovito povečevalo – od 40 milijonov evrov letos na 65 milijonov 2011 in 100 milijonov 2013. Prvotni izračun je bil polovičen.

Pri 1.500 urah letenja bo strošek vojaškega lovca na uro 67.000 evrov. Politika in javnost se zgražata in primerjata: nove bojne uniforme za 12.000 avstrijskih vojakov so stale 43,4 milijona evrov – toliko kot lanski stroški obratovanja polovice lovcev. Za ta denar lahko izplačajo tudi letne plače 1.800 vojakov in 100 tovornjakov.

Vzdrževanje pomembnejše od nakupa
Poduk iz avstrijske zgodbe je tudi, da je pri oborožitvi dejanski strošek vzdrževanja usodnejši od nabavne cene. Cena eurofighterjev je bila neznatno nižja od konkurenčnih ameriških F-16 in švedskih Saab Gripen. Stroški obratovanja so bili baje namenoma podcenjeni – na 20-40 milijonov evrov letno. Poznavalci so že pri nakupu svarili, da so vsaj štirikrat višji od konkurenčnih, a se je takratna politika odločila drugače.

Avstrijski vojaški proračun so za prihodnji dve leti znatno oklestili – na 2,1 milijarde evrov. Več kot polovico odtehtajo plače.

B. B.