Hrvaško članstvo v schengnu je podprl tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je obenem Hrvaško pozval k spoštovanju mednarodnega in evropskega prava.

Portugalski evroposlanec Rangel je poudaril, da je Hrvaška pripravljena na odpravo nadzora na notranjih mejah, saj je uspešno prestala najbolj temeljito ocenjevanje za članstvo.

"Kako je mogoče, da po vseh ocenah, ki so bile opravljene, vseh ukrepih, ki so bili sprejeti, govorimo o človekovih pravicah, kako so še vedno države v Svetu EU, ki imajo zadržke do hrvaškega vstopa v schengen," se je vprašal poročevalec, ki je pripravil mnenje parlamenta.

Po njegovih besedah ni več razlogov, da Hrvaška ne bi vstopila v schengen. Članice schengenskega območja pa je pozval, naj obenem sprejmejo tudi Romunijo in Bolgarijo.

Podoben je bil poziv podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritisa Schinasa. Glede Hrvaške je izpostavil, da je komisija že leta 2019 ocenila, da je pripravljena na vstop v schengen.

Novembra 2020 je komisija opravila tudi obisk v tej državi, v okviru katerega je ocenjevala zahteve glede nadzora zunanje meje. "Od takrat je Hrvaška naredila ogromen napredek in zdaj je pripravljena na vstop v schengen," je dejal Schinas.

Evropski poslanec iz Slovenije Nemec, ki je v imenu skupine socialistov in demokratov (S&D) podprl vstop Hrvaške v schengensko območje, je poudaril, da je opravila svojo domačo nalogo.

Vendar pa se mora soočiti s "črnim madežem glede spoštovanja človekovih pravic na svoji južni meji". "Ker vstop v schengen države ne odvezuje od spoštovanja zavez in dogovorjenih pravil. Nasprotno, Hrvaška bo morala z dejanji vsak dan pokazati, da spoštuje mednarodno in evropsko pravo," je še dejal.

Vstop slovenske južne sosede v schengensko območje sta pozdravila tudi dva evroposlanca iz Nemčije. Tako Jan-Christoph Oetjen iz vrst liberalcev kot Erik Marquardt iz politične skupine Zelenih sta poudarila, da bo z njenim vstopom še lažje nadzorovati morebitno nasilno zavračanje migrantov na južni meji.

Hrvaški evroposlanec Karlo Ressler iz Evropske ljudske stranke (EPP) pa je poudaril, da je Hrvaška "dokazala, da je sposobna ščititi svoje oziroma evropske meje v skladu z najvišjimi evropskimi standardi". Zato je pomembno, da poročilo, o katerem bo v četrtek glasoval Evropski parlament, ne pušča nobenih odprtih vprašanj o tem, da je Hrvaška pripravljena.

V osnutku mnenja piše, da za vstop Hrvaške v schengen ni ovir, država pa izpolnjuje vse določbe schengenskega pravnega reda. Že konec oktobra je mnenje podprl pristojni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Parlament naj bi Svet EU pozval k sprejetju odločitve o vstopu Hrvaške v schengensko območje, ki je predviden 1. januarja 2023.

Končno odločitev o vstopu Hrvaške v schengen bodo sprejeli ministri članic schengenskega območja, pristojni za notranje zadeve, na zasedanju v Bruslju 8. decembra. Na tem zasedanju bodo odločali tudi o vstopu Romunije in Bolgarije. Tako bi lahko vse tri države 1. januarja vstopile v schengen, glede Hrvaške praktično ni več zadržkov.