Erdogan je danes namreč namignil, da bi Turčija lahko Finski dala zeleno luč za vstop v zavezništvo. Niinistö je dejal, da je dobil vabilo za osebni obisk Turčije in prejem odgovora, kar je tudi sprejel.

Erdogan je danes sporočil tudi, da se bo v petek sešel s finskim predsednikom in da bo držal obljubo. Ratifikacijo finskega članstva v zavezništvu bo moral potrditi turški parlament.

Finska je skupaj s Švedsko za članstvo v Natu po desetletjih nevtralne drže zaprosila maja lani, po začetku ruske invazije v Ukrajini. Skandinavski državi upata, da bosta članici zavezništva postali na julijskem vrhu Nata v litovski prestolnici Vilna.

Madžarska in Turčija sta edini izmed 30 članic Nata, ki protokolov še nista ratificirali. Madžarska je ratifikacijo že večkrat napovedala, nato pa preložila, Turčija pa jo pogojuje z vrsto zahtev. Švedski med drugim očita pomanjkanje zavezanosti ukrepanju proti terorističnim organizacijam, kot je prepovedana Delavska stranka Kurdistana (PKK).

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bo Švedski uspelo v zavezništvo vstopiti hkrati s Finsko. Državi sta že večkrat poudarili, da želita vstopiti v Nato "z roko v roki".

Finski predsednik je poudaril, da si bo še naprej zavzemal in podpiral švedsko članstvo v zavezništvu, potem ko se je o tem pogovoril s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom. Ta je v torek sicer pojasnil, da se je povečala verjetnost, da bo Finska v Nato vstopila hitreje kot Švedska, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Če bi članice zveze Nato najprej ratificirale pristopne protokole Finske, bi bila Švedska tudi varnejša s Finsko v Natu kot zunaj njega, je ob tem pojasnil švedski premier. "Navsezadnje ni vprašanje, ali bo Švedska vstopila v Nato, ampak kdaj se bo to zgodilo," je še dejal Kristersson.