Po objavi uradnih izidov parlamentarnih volitev v sredo pretekli teden, na katerih je skupaj z zavezniki zmago slavil nekdanji premier Benjamin Netanjahu, je izraelski predsednik namreč izjavil, da želi do tega petka končati posvetovanja z vodji strank.

Premierski stolček bo skoraj zagotovo dobil Netanjahu, čigar desni blok je na volitvah – že petih v treh letih in pol – osvojil 64 od skupno 120 sedežev v parlamentu. Liberalna stranka prihodnosti trenutnega predsednika vlade Jairja Lapida je zasedla drugo mesto, njen vodja pa je napovedal ostro opozicijo Netanjahujevi vladi.

Koalicija osmih strank pod Lapidovim vodstvom je junija razpadla, potem ko je že po dvanajstih mesecih izgubila večino v parlamentu. Predsednik Hercog je ob tem vse stranke pozval, naj ohranijo enotnost ljudstva. "Rezultati volitev so jasni in vsi jih moramo spoštovati," je dejal.

Poleg tega je zavrnil navedbe, da naj bi se obrnil na predstavnike politične sredine, med njimi na Lapida in obrambnega ministra Benija Ganca, in jih pozval, naj se pridružijo novi koaliciji.

V odzivu na očitke je govoril o poskusu, da bi ga potegnili v politični boj, in dejal, da ni nikoli "zagovarjal oblikovanja določene vlade", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Nisem si prizadeval in si niti ne prizadevam za ustanovitev katere koli vlade. Nisem vpleten v njeno sestavo ali velikost," je zatrdil Hercog in dodal, da to nalogo prepušča izključno in samo političnemu sistemu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nova izraelska vlada bo bržkone najbolj desna v zgodovini Izraela, saj sta Netanjahuja in njegovo stranko Likud podprla tudi skrajno desni Verski sionizem in ultranacionalistična Stranka judovske moči. Netanjahu je Izrael že vodil v letih med 1996 in 1999 in nato v rekordno dolgem mandatu med letoma 2009 in 2021. Sam je pogovore z morebitnimi koalicijskimi partnerji medtem že končal.