Vložila je zahtevo po celoviti odškodnini vsem, ki so bili prizadeti s tem zatiranjem.

Približno 500 strani dolgo poročilo komisije, ki je bilo objavljeno v sredo, ugotavlja, da je današnji prepad v premoženju med belimi in temnopoltimi Američani neposredna posledica suženjstva, separatističnih zakonov in drugih vladnih politik, zaradi katerih temnopolti ne uspevajo v šolah in trpijo zaradi policijskega nasilja.

Delovna skupina, ki jo je oblikoval kalifornijski parlament, je predlagala ustanovitev posebnega vladnega urada za soočenje s preteklimi krivicami in v pomoč temnopoltim na poti do odškodnin. Ni pa rekla, koliko naj bi vse skupaj stalo. To bo predmet drugega poročila.

Kalifornija je bila sprejeta v ameriško zvezo držav kot država brez suženjstva, vendar pa je sprejela zakone, ki so omogočali vračanje sužnjev v države, iz katerih so pobegnili. Kalifornija je imela tudi zakone o posebnih skupnostih, v katere se temnopolti niso smeli priseliti.

Zamisel o odškodnini za potomce nekdanjih sužnjev sicer trenutno nima veliko možnosti za uspeh niti v Kaliforniji, kjer temnopolti predstavljajo le šest odstotkov prebivalstva. Delovna skupina upa, da se bo zdaj vsaj začela resna razprava o tem tudi v drugih državah.

Anketa Washington Posta je lani ugotovila, da je 65 odstotkov Američanov proti denarnim odškodninam potomcem sužnjev. Le 46 odstotkov demokratov podpira zamisel, proti pa je 90 odstotkov republikancev. Dve tretjini temnopoltih Američanov zamisel podpirata, proti pa je več kot 70 odstotkov belcev.