Visoka udeležba je posledica tega, da se lahko prvič po letu 2019 hadža udeležijo vsi muslimani brez kakršnih koli pandemičnih omejitev. Pred izbruhom pandemije covida-19 je Meko za hadž vsako leto obiskalo okoli 2,5 milijonov muslimanov. Leta 2020 se je tega največjega islamskega verskega srečanja udeležilo le nekaj tisoč savdskih državljanov, le domačini pa so lahko romali tudi leto pozneje.

Lani so nato oblasti spet omogočile prihod romarjem iz tujine, tako da se je dogodka udeležilo približno milijon ljudi. Pri tem je sicer veljala zgornja starostna meja za obiskovalce, ki je bila postavljena na 65 let.

Hadž je eden od petih stebrov islama, ki naj bi se ga vsaj enkrat v življenju udeležil vsak polnoleten, zdrav in finančno sposoben musliman. V okviru obreda se morajo romarji med drugim sedemkrat sprehoditi okoli svetišča kaba v Veliki mošeji.

Med petdnevnim romanjem se bodo zbrali tudi na gori Arafat, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo. Vrhunec bo nastopil z začetkom kurbanskega bajrama, ki se končuje z obrednim kamenjanjem hudiča. Kurbanski bajram je sicer poleg ramazanskega bajrama drugi najpomembnejši praznik za muslimane.

Savdski uradniki so za ta logistični izziv aktivirali 24.000 avtobusov, hkrati bo 17 vlakov vsako uro prevažalo do 72.000 ljudi. Obiskovalci Meke pa se bodo morali spopasti z izjemno visokimi temperaturami, ki bodo po napovedih dosegale 44 stopinj Celzija. Zaradi tega bo med hadžem nad romarji bdelo 32.000 zdravstvenih delavcev.

Ti bodo tam tudi, da bi se izognili tragediji izpred osmih let, ko je v stampedu med obredom kamenjanja hudiča v Mini po nekaterih podatkih umrlo do 2300 ljudi.