Oblasti Republike srbske zaradi zadnje poteze njegovega predhodnika Valentina Inzka namreč ponovno grozijo celo z odcepitvijo in obenem ne priznavajo imenovanja Schmidta na položaj.

Nekdanji nemški minister za kmetijstvo, ki pripada bavarski konservativni stranki CSU, ima kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti široke pristojnosti v 3,3-milijonski BiH - med drugim lahko sprejema zakone in odstavlja visoke funkcionarje, in to ne glede na odločitve tamkajšnjega parlamenta in vlade.

To moč je ob zaključku svojega več kot desetletje trajajočega mandata izkoristil Avstrijec Inzko, ki je spremenil kazenski zakonik BiH ter uvedel zaporne kazni za vse, ki zanikajo sodno dokazana dejstva o vojnih zločinih, vključno z genocidom v Srebrenici, ter nagrajujejo ali poveličujejo storilce teh zločinov.

To je močno razburilo voditelje srbske entitete BiH z Miloradom Dodikom, sicer srbskim članom predsedstva BiH, na čelu.

Ti so med drugim obudili grožnje z razpadom BiH, parlament v Banjaluki pa je v petek z glasovi vseh srbskih poslancev sprejel sporna zakona, s katerima je onemogočil izvajanje Inzkovih ukrepov na območju entitete ter obenem uvedel stroge kazni za vse, ki žalijo ali zasmehujejo ime in simbole Republike srbske.

Bošnjaški poslanci v parlamentu Republike srbske so sicer napovedali, da bodo uveljavitev spornih zakonov preprečili s sklicevanjem na zaščito vitalnega nacionalnega interesa.

Poleg tega razburja samo imenovanje 63-letnega Schmidta na položaj, saj je to po mnenju Srbov in tudi njihove zaveznice Rusije nezakonito in ga ne priznavajo. Dodik je tako v soboto zvečer po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug ponovil, da se Schmidt "lažno predstavlja" kot visoki predstavnik, saj "on to ni".

Poleg tega je ocenil, da Schmidtova agenda sploh ni v pristojnosti visokega predstavnika. Nemec je kot svoji prednostni nalogi na položaju izpostavil približevanje BiH EU in ustavitev bega možganov, saj naj bi kar 70 odstotkov mladih v BiH želelo oditi v tujino. Obenem se je odločno zavzel za ohranitev ozemeljske celovitosti BiH in podprl zadnji ukrep svojega predhodnika.

Varnostni svet ZN je sicer pred tednom dni zavrnil predlog rusko-kitajske resolucije za ukinitev položaja visokega predstavnika za BiH.

Rusija in Kitajska, obe stalni članici VS ZN, sta predlagali, da bi položaj postopoma ukinili do konca julija prihodnje leto, vendar pa sta za resolucijo na koncu glasovali sami, vseh 13 preostalih članic VS ZN se je vzdržalo.

Rusija si že dlje časa prizadeva za ukinitev urada visokega predstavnika, ker po njenih trditvah dela proti interesu Srbov. Moskva maja letos ni podprla imenovanja Schmidta s strani usmerjevalnega odbora Sveta za uresničevanje miru in zdaj vztraja, da to imenovanje ni veljavno, ker ga ni potrdil tudi VS ZN.

Položaj visokega predstavnika tako po njenem od maja ostaja nezaseden. Zato Rusija tudi zavrača Inzkove spremembe kazenskega zakonika, saj naj bi ta od maja ne imel tovrstnih pristojnosti.