Ob tem je za svoj prispevek h krepitvi dvostranskih odnosov prejela odlikovanje velikega križa reda odrešenika, so sporočili z urada predsednice.

Predsednici sta se zavzeli za tesno sodelovanje držav v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov ter pri iskanju miru v Gazi in Ukrajini, zaščiti otrok in žensk v oboroženih konfliktih, sodelovanju pri podnebni in vodni diplomaciji ter glede ciprskega vprašanja.

Vojnama v Ukrajini in Gazi sta posvetili posebno pozornost. Pirc Musar je poudarila, da si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za priznanje Palestine in mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Prav tako bo še naprej dejavno sodelovala pri iskanju pravičnega in trajnega miru v Ukrajini ter pri različnih programih pomoči za to državo.

Glede spoprijemanja z migracijami je predsednica poudarila, da države, kot so Grčija, Italija in Španija, ne smejo in ne morejo ostati same. Po njeni oceni je sklenitev pakta o migracijah in azilu prava pot in korak k oblikovanju celostne, učinkovite in pravične evropske migracijske politike. S Sakelaropulu sta se strinjali glede podpore širitvi EU-ja na Zahodni Balkan.

Pirc Musar je poudarila tudi junijske evropske volitve, ki da bodo izjemno pomembne, in pa dejstvo, da njen obisk v Grčiji poteka v času zaznamovanja 20. obletnice vstopa Slovenije v Nato in EU. Pristopno pogodbo je namreč Slovenija pred 21 leti podpisala prav v Atenah.

Po mnenju obeh predsednic sta sicer Slovenija in Grčija pomembni gospodarski partnerici. Pirc Musar je ob tem izrazila zadovoljstvo, da bo med Ljubljano in Atenami znova vzpostavljena neposredna letalska povezava.

Blagovna menjava med državama znaša več kot pol milijarde evrov, možnosti za krepitev sodelovanja pa se kažejo na področju krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, digitalizacije, prehrambne industrije, farmacije in logistike. Spodbuda za poglobitev sodelovanja bo tudi nastop obeh predsednic v sredo na 9. delfskem gospodarskem forumu, so še sporočili z urada predsednice.