Po mnenju poznavalcev bi bil to lahko začetek sprejemanja podobnih zakonov, kar bi ogrozilo delovanje države BiH-a kot celote.

Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih, ki ga je predlagala vlade Republike Srbske, je bil po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sprejet s tesno večino 42 glasov za v 83-članskem parlamentu Republike Srbske.

Zakon predvideva, da bo izključno Republika Srbska oziroma njena agencija, ki jo morajo še ustanoviti, edina odločala, katera zdravila so dovoljena na njenem ozemlju. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zakon predvideva, da bo ločitev od državne agencije za zdravila začela veljati šest mesecev po objavi v uradnem listu.

Glasovanje o zakonu so bojkotirali vsi poslanci opozicije z utemeljitvijo, da je to nepotrebna avantura, ki bi lahko povzročila nove težave v že tako napetih razmerah, v katerih je BiH.

Po besedah premierja Republike Srbske Radovana Viškovića iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), na čelu katerih je Milorad Dodik, je dejanski razlog za sprejetje zakona zaščita zdravja.

"Pripravljen sem na sankcije, in to mi ne bo v breme. Ne bi pa mogel živeti z bremenom, da ljudje jutri ne bi dobili kisika in bi zaradi tega umirali," je dejal Višković.

Na sprejetje zakona se je nemudoma odzval novi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt, ki je ocenil, da to pomeni "hudo spodkopavanje pristojnosti in nemotenega delovanja" agencije za zdravila in medicinske pripomočke BiH-a. V sporočilu za javnost je še poudaril, da so po "ustavi BiH-a entitete dolžne v celoti spoštovati ustavo in odločitve državnih organov". Dodal je, da nasprotovanje državni agenciji za zdravila pomeni nepotrebno tveganje za življenje in dobrobit vseh državljanov BiH-a.

Nekdanji predsednik Republike Srbske in zdajšnji srbski član predsedstva BiH-a Dodik je v preteklosti že napovedal, da bo Republika Srbska sprejela vrsto zakonov, s katerim namerava spodkopati delovanje nekaterih ključnih ustanov in agencij na državni ravni. To bi tudi pomenilo konec daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995, s katerim se je končala več kot triletna vojna v BiH-u med Bošnjaki, Srbi in Hrvati.