Junija je za azil zaprosila skoraj polovica manj oseb kot v enakem obdobju lani, trend upadanja pa se kaže tudi v podatkih za prvih šest mesecev tega leta.

Junija sta v Avstriji za azil zaprosila 5002 človeka, kar je za skoraj polovico manj glede na junij lani, ko je bilo vloženih 9733 prošenj za azil.

Trend upadanja se odraža tudi v podatkih za celotno prvo polovico leta. Po podatkih notranjega ministrstva na Dunaju je od januarja do junija za azil zaprosilo 22.990 ljudi. V prvi polovici lanskega leta jih je bilo 32.351, kar predstavlja 29-odstotno zmanjšanje.

Mesečne številke glede azilantov v primerjavi z letom prej padajo od februarja, v dolgoročni primerjavi pa so še vedno na relativno visoki ravni.

Ministrstvo za notranje zadeve upadanje številk pripisuje uspehom v boju proti tihotapljenju ljudi, doslednemu nadzoru na mejnih območjih, hitrim azilnim postopkom in mednarodnemu sodelovanju, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Ministrstvo pri tem omenja končanje brezvizumskega režima za Indijce in Tunizijce v Srbiji ter sporazuma o vračanju z Indijo in Marokom.

Glede na objavljene podatke je med prosilci za azil največ državljanov Sirije in Afganistana, sledijo Maroko, Turčija in Bangladeš.

V Avstriji je bilo do 1. julija v oskrbi nekaj več kot 34.500 prosilcev za azil in upravičencev do azila in zaščite, ob tem pa še približno 48.600 razseljenih oseb iz Ukrajine. Ukrajinski begunci sicer niso vključeni v azilno statistiko.

Avstrija je sicer spomladi na notranji schengenski meji znova za pol leta podaljšala mejni nadzor s Slovenijo in tudi Madžarsko, ki ga je prvič uvedla na vrhuncu begunske krize leta 2015, odločitev pa utemeljila z velikim migracijskim pritiskom.